Begunski otroci iz Ukrajine priložnost za trgovce z ljudmi

POSLUŠAJ ČLANEK
Begunska kriza v Evropi se še zaostruje. Pristojni ocenjujejo, da je Ukrajino do sedaj zapustilo že približno 3,5 milijona ljudi. Posebna tragedija te begunske krize so otroci. Teh naj bi bilo po oceni UNICEFA med vsemi begunci kar za 1,5 milijona. Ob tem je na stotisoče otrok razseljenih tudi znotraj ukrajinskih meja.

V vsesplošnem kaosu, ki nastaja v Ukrajini in v nekaterih bližnjih državah, kot so Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Moldavija, se na žalost ponuja tudi poligon za številne, ki bi se radi s trenutno situacijo čim bolj okoristili. Njihove žrtve pa so lahko tudi otroci.

Po podatkih UNICEFA in Medagencijske koordinacijske skupine za boj proti trgovini z ljudmi (ICAT), je 28 odstotkov ugotovljenih žrtev trgovine z ljudmi po vsem svetu otrok. V kontekstu humanitarne katastrofe, do katere je pripeljala vojna v Ukrajini, pa se strokovnjaki UNICEFA bojijo, da se bo njihov delež še povečal, saj iz države bežijo skoraj izključno ženske in otroci.

"Vojna v Ukrajini vodi v množično razseljevanje in tokove beguncev. To so razmere, ki bi lahko povzročile velik porast trgovine z ljudmi in akutno krizo zaščite otrok," je dejal Afshan Khan, regionalni direktor UNICEFA za Evropo in srednjo Azijo. "Razseljeni otroci so izjemno ranljivi, da bi jih ločili od družine, jih izkoriščali in z njimi trgovali." Zato je pozval vlade v regiji, naj pristopijo k ukrepom za njihovo zaščito."

V EU je na tisoče otrok brez spremstva


V času od 24. februarja, ko so se v državi začeli spopadi pa do 17. marca, so pristojni na ukrajinsko-romunski meji zaznali najmanj 500 otrok, ki so se na mejnih prehodih pojavili brez spremstva. Toda Romunija je sprejela le manjši delež beguncev. Pravo število ločenih otrok najverjetneje znaša precej več kot deset tisoč.

Zato je Khan pozval evropske obmejne organe, naj otroke ob sprejemu še posebej skrbno preverijo glede njihove ranljivosti. Zato je po njegovem mnenju treba "narediti vse, da bi okrepili postopke pregledov na mejnih prehodih za begunce."

Da bi zaščitili in podprli otroke in družine, ki so pobegnili iz Ukrajine, UNICEF in UNHCR v sodelovanju z vladami in organizacijami civilne družbe vzpostavljata "Modre pike"- varne prostore za otroke in ženske, kjer lahko prejmejo nujno pomoč in potrebne informacije.

Otroci so privlačna tarča, saj jih lahko trgovci z ljudmi prodajo za različne namene.

Predvsem dekleta so na udaru za prisilne poroke in spolno suženjstvo. Otroci se uporabljajo tudi za prisilno delo, za izvajanje manjših kriminalnih dejanj kot so tatvine, goljufije in podobno. Otroke zlorabljajo tudi za promet s človeškimi organi.

Trgovci z otroki kot obliko nadzora uporabljajo fizično, spolno in čustveno zlorabo svojih žrtev.

Vlade naj okrepijo zaščito


Ob tem UNICEF poziva vlade sosednjih in drugih ciljnih držav, naj okrepijo zaščitne preglede otrok na mejnih prehodih, zlasti tistih z Ukrajino. Tako bi lahko bolje prepoznali ogrožene otroke. Ob tem naj izboljšajo tudi čezmejno sodelovanje in izmenjavo podatkov, ki so pridobljeni med mejnimi kontrolami z organi pregona in organi za zaščito otrok. Prav tako naj s posebno skrbnostjo prepoznavajo ločene otroke in izvajajo postopke za iskanje njihovih družin.

Na velika tveganja opozarja tudi Evropska komisija


Da so zadeve resne, je med ponedeljkovim obiskom Estonije priznala tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Ta je ob tem dejala, da "ne bi smeli čakati, dokler ne dobimo dokazov o velikem številu trgovine z ljudmi, saj bi lahko bilo že prepozno."

Ob tem je pojasnila, da nacionalne policije v državah članicah EU preverjajo avtomobile, da bi zagotovile, da so tisti, ki jih odpeljejo iz mejnih območij v bližini Ukrajine, v varnih rokah. Pojasnila je tudi, da so policijam in nevladnim organizacijam že izdale opozorila o povečanih tveganjih. Poleg tega je komisija aktivirala mrežo nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi.

Ameriško veleposlaništvo v Ukrajini trdi, da so ruske sile z vzhodne Ukrajine (regij Doneck in Lugansk) "nezakonito umaknile" 2,389 ukrajinskih otrok in jih poslale v Rusijo. "To ni pomoč, to je ugrabitev," trdijo na veleposlaništvu.”

Strahovi so upravičeni


Da situacija resnično zahteva posebno skrb, pričajo tudi številni incidenti. Prostovoljci, ki delajo na glavni berlinski železniški postaji so za BBC povedali, da je bilo med ponudniki pomoči tudi precej ljudi, ki so ponujali nastanitev iz vprašljivih vzgibov. O podobnih incidentih poroča tudi nemška zvezna policija. V svojem tvitu je tako zapisala, da so bili na osrednji postaji prisotni tudi ljudje, ki so se predstavljali kot "uradniki", ki ponujajo nastanitev.

Ob tem so ljudi pozvali, naj sumljive osebe in tudi takšne, ki jim ponujajo denar ali prenočišče, prijavijo policiji in da naj zaupajo le uradnim osebam.



Kot priporoča spletna stran Info Migrants, naj bodo begunci previdni pri raznih velikodušnih ponudbah za stanovanja v tujini. Pravzaprav so sumljive vse ponudbe, za katere se zdi, da so preveč dobre, da bi lahko bile resnične.

Še eden od nasvetov Ukrajincem priporoča, naj posnamejo "selfie" z osebo, ki jim ponuja pomoč. Če ta to zavrne, potem ne pojdite z njimi, pravijo.

K previdnosti poziva tudi slovenska policija


Da so razmere resne, se zavedajo tudi slovenske humanitarne organizacije in slovenska policija. Te odsvetujejo, da bi beguncem pomagali na lastno pest, ni pa to prepovedano. Za državljane Ukrajine v EU namreč v obdobju 90 dni ne veljajo omejitve gibanja.

Slovenska Karitas je zaradi številnih vprašanj pred kratkim objavila dodatna navodila, kako postopati in pomagati ukrajinskim beguncem.

Begunci iz Ukrajine za bivanje v Sloveniji ne potrebujejo vizuma. Zaradi krize jim je po celotni državi omogočen tudi brezplačen javni prevoz. Ker pa zgolj z bivanjem v Sloveniji nimajo zagotovljenih nobenih pravic, razen nujne zdravstvene oskrbe, jim pristojni svetujejo, da po prihodu v Slovenijo nemudoma (najkasneje v treh dneh) vložijo Vlogo za začasno zaščito.

Oseba, ki ji je priznana začasna zaščita, ima poleg pravice do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji tudi pravico do:

  • nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev,

  • zdravstvenega varstva,

  • dela,

  • izobraževanja,

  • denarne pomoči ali žepnine,

  • združevanja družine,

  • brezplačne pravne pomoči,

  • obveščenosti o pravicah in dolžnostih ter do pomoči pri uveljavljanju pravic iz ZZZRO.


V primerih sumov na kakršnekoli zlorabe pa tudi v primerih beguncev velja pravilo, da smo jih dolžni nemudoma prijaviti prijaviti policiji. To storite tako, da pokličite telefonsko številko 113, anonimno številko policije 080 1200 ali Slovensko karitas na telefonsko številko 01 300 59 60 ali pišite na [email protected]. Slovenska karitas izvaja program pomoči žrtvam trgovine z ljudmi v sodelovanju s policijo in s sofinanciranjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki