Begunska nogometna ekipa Dresden Karitas: šport ne zahteva veliko besed

Nogometno moštvo Caritas Dresden International. Vir: Fotoarhiv Davida Kiliana
POSLUŠAJ ČLANEK
V nemškem mestu Dresden se pod okriljem lokalne Karitas na igrišču vsako soboto popoldne zberejo mladi begunci iz Sirije, Somalije in Eritreje, igrajo nogomet, se družijo in se kot Nogometna ekipa Dresden Karitas pripravljajo na turnirje.

Njihov trener, David Kilian nam je v pogovoru zaupal kako je do sestave migrantskega moštva sploh prišlo, kako potekajo treningi, dotaknili pa smo se tudi tega, ali je na podoben način kaj poskrbljeno tudi za migrantska dekleta.

Karitas je iskal ideje, kako bi mladim prebežnikom pomagali pri vključevanju v nemško družbo in spoznavanju ljudi. Šport se je izkazal kot najlažja in najbolj učinkovita rešitev.

»Ni potrebno sedeti za mizo in se pogovarjati v tujem jeziku, raje skupaj preprosto igramo« je izpostavil eden izmed obeh trenerjev ekipe, David Kilian, ki v Dresdnu sicer piše doktorat s področja bioinženiringa. Nogomet je dober način za spoznavanje ljudi, kot tudi za sproščanje jeze, razočaranja in gibanja.

Preden se je David leta 2014 preselil v Dresden, so se mladi begunci pod okriljem Karitasa enkrat tedensko že srečevali, vendar so se bolj kot ne mladi morali sami organizirati, pravi.

Srečanja so potekala v enem izmed obrobnih predelov mesta, v katerem je nastanjenih večina igralcev. Sam je ob selitvi iskal možnosti, kako bi lahko beguncem pomagal pri integraciji; kot dolgoletni nogometaš in član nogometnega kluba je bila nogometna ekipa tako zanimiva priložnost. »Najprej se je šlo predvsem za organizacijo, potrebno je bilo poskrbeti za žogo, majice in čevlje,« se nasmehne.

Nagrade moštva. Vir: Fotoarhiv Davida Kiliana
Nagrade moštva. Vir: Fotoarhiv Davida Kiliana

Nemščina na treningih vedno pogostejša


V katerem jeziku pa potekajo treningi? »Pretežno v nemščini,« pravi. »Na začetku je bilo seveda izredno težko, vendar ravno šport ne zahteva veliko besed. Namen teh treningov je poleg tega bolj igranje, ne toliko snovanje taktik in izvajanje posebnih vaj; ni nek klasičen trening, ne katere sem bil prej navajen. Je bolj kot ne srečanje, na katerem igramo skupaj.«

Omeni tudi, da števila igralcev ne omejujejo, dobrodošel je kdorkoli: sicer jih 10 do 15 prihaja redno, kdaj se pa tudi zgodi, da se jih na treningu nabere do 30.

Fantje, stari pretežno med 20 in 25 let, prihajajo iz Sirije, Somalije in Eritreje. Najprej sploh niso mogli med seboj komentirati,  zato se niso mogli toliko drug z drugim pogovarjati, saj nimajo skupnega jezika, pravi. »Seveda se ob veselju ali jezi med igro sliši, da govorijo v svojem maternem jeziku; saj nismo na učnih urah nemščine, kjer mora biti vse v tem jeziku.« Opaža pa, da je nemščine v pogovoru iz leta v leto več.

 Poskrbljeno tudi za dekleta


Omenjal je zgolj fante. Pa se lahko v igro vključijo tudi dekleta? »Smo že imeli dekleta, ki so igrale z nami, vendar smo res pretežno fantje, verjetno tudi zaradi narave športa,« je dejal, a hitro pristavil, da je zanje na voljo kar nekaj drugih športnih opcij, denimo tek, vožnja s kolesom, tečaji za učenje vožnje s kolesom in podobno.

Tovrstne aktivnosti velikokrat organizirajo izključno za dekleta, ker jim je zaradi kulturnih razlik včasih nerodno igrati skupaj s fanti.

Mladi nogometaši postajajo vse bolj samozavestni


Med igro. Vir: Fotoarhiv Davida Kiliana
Med igro. Vir: Fotoarhiv Davida Kiliana


»Naučil sem se res veliko,« trener odgovarja na vprašanje, ali je od treningov z migranti kaj odnesel.

»Zelo hitro sem opazil, da mi vadba z njimi veliko da. Še posebej na začetku sem se veliko naučil o mladih, o njihovi kulturi, domovini, o razlikah in podobnostih.«

Dodaja, da je spoznal tudi postopke, skozi katere morajo begunci: »Včasih se zgodi, da pride kdo na trening s pismom iz kakšnega urada in vpraša, kaj je treba postoriti.«

Se je v dveh, treh letih pri nogometaših kaj zgodilo? »Zdaj so bolj samozavestni, navadili so se na jezik, na novo okolje,« pravi, »Prej so bi mnogo bolj zaprti vase, tišji. Zdaj so bolj zgovorni in odprti.« Dodaja, da so postali tudi aktivni pri drugih prireditvah. Veliko jih denimo poje pri mednarodnem zboru, ki ga tudi organizira Karitas, veliko več Nemcev spoznava njihove aktivnosti.

V pogovoru se nam je pridružil član ekipe, Anas iz Sirije, ki je v Dresdnu našel službo mizarja in ki je pri nogometnem projektu od vsega začetka.

Vprašam ga, zakaj mu je igranje v tej ekipi všeč. »Dobro je za učenje nemščine, pogovarjamo se, strah pri tem izgine,« odgovori. »Imamo tudi WhatsApp skupino, v kateri se o skupnih igrah dogovarjamo tudi z Nemci. Če se uspemo uskladiti, imamo čas, da se dobimo in igramo tudi kdaj med tednom,« še pristavi.

So vam všeč izvirni avtorski članki novinarjev Domovine?

kavici11Opisujemo življenje, kakršno je. Doma in v tujini.

Prosimo donirajte in nam pomagajte, da bomo lahko izvirni še naprej ...

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb.

gumb-doniraj
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike