Begunci v Nemčiji in kriminaliteta: statistika jim ne gre v prid

Tadeja Kreč
4

Embed from Getty Images

Od množičnih migracijah v Evropo, še posebej Nemčijo, je slednja doživela velik porast kriminalitete, javnost so posebej močno pretresli tudi teroristični in spolni napadi priseljencev. Najhuje je bilo leta 2016, ko je bilo v Nemčiji sedem napadov z islamističnim motivom. Po tem ko je tovornjak decembra 2016 zapeljal na berlinski božični trg, država tri leta ni doživela nadaljnjih napadov, ducat so jih nemški obveščevalci tudi preprečili.

Med letoma 2015 in 2017 se je število poskusov in izvedenih kaznivih dejanj zoper življenje, to je ubojev, umorov, telesnih poškodb, ki imajo za posledico smrt itd. povečalo iz 2721 na 2971. Istočasno je število kaznivih dejanj z udeležbo priseljencev iz 233 naraslo na 447. Od leta 2017 se število kaznivih dejanj zopet zmanjšuje.

Najnovejše poročilo »Kriminaliteta v kontekstu priseljevanja« nemškega Zveznega urada za kriminalistično policijo kaže, da so bili v lanskem letu priseljenci nadpovprečno zastopani med storilci umorov, ubojev, hudih telesnih poškodb in posilstev.

Skoraj dve tretjine osumljenih priseljencev je mlajših od 30 let. Vsak tretji osumljeni priseljenec je bil kaznivih dejanj osumljen večkrat. Najbolj negativen razkorak glede na splošno populacijo je v starostni skupini 18 do 30 let, kjer so priseljenci v 52 odstotkih osumljenci kaznivih dejanj, medtem ko je skupno v tej starostni skupini 32 odstotkov osumljencev kaznivih dejanj.

Skupno število kaznivih dejanj prosilcev za azil oz. beguncev se je glede na leto prej zmanjšalo za okrog desetino. Tako je bilo lani manj tatvin, zločinov proti življenju, zločinov, povezanih z mamili, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pa tudi brutalnost in osebno svobodo. Se je pa močno povečalo število kaznivih dejanj na področju distribucije, posedovanja in produkcije otroške pornografije. Število vseh primerov je v primerjavi z letom 2019 lani naraslo za skoraj 170 odstotkov, število tovrstnih kaznivih dejanj, v katera je bil vpleten vsaj en priseljenec pa za 120 odstotkov, še kaže poročilo.

Prosilcev za azil vse več tudi med žrtvami

Čeprav je bilo lani v Nemčiji manj žrtev kaznivih dejanj kot leto prej, pa so bili to glede na 2018 pogosteje begunci ali prosilci za azil. Število žrtev v tej skupini se je od leta 2018 povečalo za 7,3 odstotka. Se je pa ta delež močno razlikoval na posameznih področjih kriminala. Med žrtvami poskusov umorov in ubojev je na primer delež prosilcev za azil in beguncev znašal devet odstotkov, na področju kaznivih dejanj proti spolni nedotakljivosti pa je bilo 2,2 odstotka registriranih žrtev prosilcev za azil oz. beguncev.

Delež kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se je v Nemčiji lani zmanjšal prvič po petih letih. Zabeležena sta bila 5.802 primera tovrstnih kaznivih dejanj, pri katerih je bil med osumljenci vsaj en priseljenec, kar je 10,1 odstotka vseh kaznivih tovrstnih kaznivih dejanj. Pri posilstvih je bil med osumljenci vsaj en priseljenec v 14,5 odstotka vseh prijavljenih posilstev.

Med skupno 95.461 žrtvami zločinov, pri katerih je bil med osumljenci vsaj en priseljenec, je bilo lani 48 odstotkov oz. 45.889 Nemcev (odstotek manj kot leta 2018).

Na področju poskusov umorov, kjer je bil med osumljenimi najmanj en priseljenec, je bilo lani med žrtvami 138 Nemcev, od tega jih je 27 umrlo. Med žrtvami spolnih zločinov so bili nemški državljani žrtve v 73 odstotkih primerov.

Med žrtvami kaznivih dejanj, katerih so bili osumljeni priseljenci je bilo tudi 31 odstotkov beguncev oz. prosilcev za azil, kar je skoraj enako kot leta 2018. 173  beguncev oz. prosilcev za azil je bilo vpletenih v umore in uboje, ta kazniva dejanja pa so terjala 17 življenj beguncev oz. prosilcev za azil.

Če je bil prosilec za azil ali begunec žrtev kaznivega dejanja, so bili v 21 odstotkih primerov med osumljenci nemški državljani. Delež takšnih kaznivih dejanj je od leta 2018 zrasel za 23 odstotkov. 53 prosilcev za azil je bilo žrtev kaznivih dejanj poskusa umora ali uboja, ko je bil med osumljenimi najmanj en Nemec, en begunec oz. prosilec za azil pa je med temi kaznivimi dejanji življenje izgubil.

Preberite še ostala članka iz tematike o integraciji beguncev v nemško družbo pet let kasneje

4 KOMENTARJI

  1. Nemčija je glavni krivec v EU za migrantsko krizo, ki traja že zelo dolgo časa in se praktično ne premakne z mrtve točke.
    Vse se, da je za vstop v Evropo pripravljanih neka milijonov migrantov, ki komaj čakajo na ugodnejše razmere, da bodo krenili proti Evropi.
    Hkrati se ve, da nihče, prav nihče noče migrantov sprejeti, če ravno v javnosti na vsa usta zagovarjajo migrante in sočustvujejo z njihovimi žalostnimi usodami. Še te, ki jih sprejemajo, države, sprejemajo z zelo velikimi težavami in ni poznan niti en sam samcat posameznik, ki je pripravljen sprejeti v svoje razkošno stanovanje migranta in z njim deliti udobje.
    Tretje, najbolj presunljivo dejstvo pa so migranti sami, ki živijo v nečloveških razmerah in se s skrajnimi napori prebijajo v obljubljene dežele. Na tej trnovi poti marsikdo omaga, večina pa jih cilja niti ne doseže.
    Če ga pa slučajno dosežejo, jih čaka razočaranje, saj obljubljena dežela vseeno ni raj, kakršnega si zamišljajo.
    Razmere pa se slabšajo. Migrantov je iz dneva v dan več in predtavljajo vedno večje težave.
    Osebne stiske migrantov so vedno večje. Taborišča se polnijo in razmere se slabšajo.Migrantov je vedno več in vedno več časa porabijo, da se prebijejo v obljubljene dežele. Kar zajeten del življenja žrtvujejo, , da se prebijejo, če jim sploh to uspe. Postajajo vse bolj poklicni migranti, saj je to edino, kar znajo.
    Migranti pa kljub vsemu predstavljajo ogromen potencial, ogromno silo, ki more ob primernih ukrepih in usmeritvah vseeno delovati pozitivno.
    Prihajajo iz zaostalih, manj razvitih območjih, kjer je delovana sila še kako potrebna in prav migranti bi lahko doddali svoj obulos k hitrejšemu razvoju .
    Če pomislimo samo na razrušene: Sirijo, Irak, Libanon , Libijo ali Jemen.
    Kdo bo obnavljal razrušeno? Ali ni tam prostora za milijone rok, potrebnih pri obnovi?
    Zakaj Lezbos? Zakaj Lampeduza?
    Ali ni mogoče organizirati obnovo razrušenega?
    Tukaj je potrebno iskati rešitve migranstke krize.
    Razprave o tem, koliko človekovih pravic imajo migranti so jalove. Tudi o enakopravnosti ras in vere je nesimsel, saj vidimo, da se migrantov vsi otepajo, nihče jih noče sprejeti, ob njih zganjajo le demagogijo in si pridobivajo politične točke.
    Usmeritev migrantov v obnovo porušenih držav, pa bi mariskaterega odvrnila od želje po vdoru v obljubljene dežele, saj bi spoznali da je za evre potrebno delati in da ne evri rastejo na plamah.
    Slovenija bo kmalu predsedovala EU, zato bi bilo dobro, če bi med cilje uvrstila tudi reševanje migranstke krize s tem, da bi Evropo zainteresirala za uspostvljanje mirnih con v nemirnih državah v katerih bi migranti začeli obnavljati porušeno, sanacijo pa bi delno finacirala Evropa, namesto da vlaga silne denarje za preprečevanje migracij.

    • Dobro ste povedali.
      Tako Evropa, kot Združeni narodi, bi morali začetu uspostavljati MIRNE CONE v nemirnih državah.
      Tako ne bi več ljudje bežali iz svoje domovine, kjer so se rodili, pognali globoke korenine svoje kulture….
      Tam bi jim morali naučiti GRADITI novi Svet, stanovanja, obdelovati polja….graditi tovarne…..

      To bi bilo bolje za migrante, Evropo in celi svet.

  2. Dejstvo je, da je Evropska unija na poti k konceptu Združenih držav Evrope. Glasovali smo za carinsko unijo in ekonomsko skupnosti, dobili bomo pa federacijo. Konvergiramo k ZDA.

    Z uvozom migrantov, pa si bomo naselili še manjšine, s katerimi ima ZDA toliko težav.
    V Evropi, ki je starodavno bivališče evropskih ljudstev ne bo nič drugače. Verjetno bodo te težave z migranti še precej večje. Evropa si zatiska oči, ker misli, da je moralno superiorna od ZDA. V resnici pa je obratno. ZDA so svetovni unikum v tem, da so ena najbolj razvitih držav na svetu, hkrati pa so ohranili živo vero. ZDA imajo zelo močan karakter, pa vseeno ječijo pod težo nasilja črnske manjšine. Rasni nemiri so že drugič v 150 letih popolnoma razklali ZDA in jo pripeljali na rob že DRUGE državljanske vojne.

    A vendar gremo slepo po poti ZDA. V tistem slabem kar je v ZDA, ne v tistem dobrem. Naši voditelji v Bruslju pa so polni napuha. Gredo ponavljati napake drugih za ceno, ki jo bomo plačevali mi vsi:

    “Pred pogubo pride prevzetnost in pred padcem napuh.” Pregovori 16,18.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime