Časnik.si: Begunci – nič novega, ali pač?

Uredništvo
0

Na begunce pogosto gledamo z nezaupanjem, strahom, izgovori in celo brezbrižnostjo. Ob tem pozabljamo, da so tudi slovenski rojaki v preteklosti pogosto odhajali od doma, iz ekonomskih, političnih in drugih razlogov, piše Renato Podberšič ml. za Časnik.si.

V teh dneh mineva stoletnica od prihoda prvih slovenskih beguncev iz Goriške v begunsko taborišče Bruck na Litvi, približno trideset kilometrov vzhodno od Dunaja. Prvi begunci so se pojavili leta 1914, ko so bežali iz avstro-ogrskih dežel, ki so se znašle sredi spopadov. Ob izbruhu vojne na jugozahodni državni meji in z vzpostavitvijo soške fronte maja 1915 se je spremenilo tudi življenje na zahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja.

Do danes še ni točne evidence, ki bi pokazala veliko begunsko maso Slovencev. Kot že omenjeno je prvi val sprožil začetek spopadov maja 1915, drugi je sledil po italijanski zasedbi Gorice avgusta 1916, tretji pa po italijanskem prodoru na Banjšice avgusta 1917. Nekateri zgodovinarji omenjajo število okrog 80.000 slovenskih beguncev, razseljenih po tedanji Habsburški monarhiji. Tem je treba prišteti še okrog 10.000 do 12.000 slovenskih beguncev, ki so jih italijanske oblasti ob zasedbi v začetku vojne preselile v notranjost Kraljevine Italije.

Civilno prebivalstvo je moralo po ukazu državnih oblasti zapustiti domove in oditi v begunstvo. Državne oblasti so poskrbele za prevoz, nastanitev, zdravstveno zaščito in prehrano beguncev. Niso razlikovali med tistimi, ki so deželo zapustili na ukaz in onimi, ki so odšli prostovoljno.

Po uspešnem nemško–avstrijskem prodoru pri Kobaridu jeseni 1917 so začeli goriški begunci počasi razmišljati o vrnitvi na svoje večinoma porušene domove.

Kako pa so pred stoletjem sprejeli goriške begunce na Kranjskem? Šlo je za slovenske rojake, v veliki večini iste vere, ki so bežali k svojim rojakom. Ponekod so jim domačini pomagali tako pri namestitvi kot pri lajšanju begunskih tegob. Drugod so jih zmerjali s polentarji, izdajalskimi Lahi (!), pritepenci in celo lopovi.

Veloten prispevek si preberite na časnik.si.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime