Je Nemcem uspelo zaposliti 1,7 milijona prišlekov z Bližnjega vzhoda?

Tadeja Kreč
10

Embed from Getty Images
Mineva pet let od tega, ko je nemška kanclerka Angela Merkel odprla vrata veliki množici migrantov. “Wir schaffen das”, v prevodu “Zmoremo” je tedej dejala. V državo je leta 2015  prišlo približno 900.000 ljudi, med letoma 2015 in 2019 pa je v Nemčiji za azil zaprosilo približno 1,7 milijona ljudi, s čimer je  postala država s peto najvišjo populacijo beguncev na svetu.

Poklicne kvalifikacije beguncev so bile ob prihodu v Nemčijo bistveno nižje od drugih skupin tujcev, a ker je bilo 55 odstotkov tujcev ob prihodu v državo mlajših od 25 let, so Nemci velik potencial videli v možnosti izobraževanja prispelih migrantov. Glede na tedaj razpoložljive študije naj bi zaposlenost beguncev od manj kot 10-odstotne v petih letih zrasla na 50-odstotno. Kašni so rezultati po petih letih?

Približno 23 odstotkov odraslih beguncev je od prihoda v državo obiskovalo poklicno šolo ali fakulteto, večina pa je bilo vključenih v integracijske programe ali njim namenjene ukrepe na trgu dela oz. je aktivno iskalo službo ali bilo na starševskem dopustu kaže poročilo inštituta za trg dela in poklicno raziskovanje.

Študije sicer dajejo različne rezultate priseljevanja, v povprečju pa kažejo, da je zaposlitev našlo nekaj manj kot polovica beguncev, ki so v državo prispeli od leta 2015. Če je 68 odstotkov od 8.000 beguncev, ki so v Nemčijo prišli med leti 2013 in 2018 poročalo, da imajo službo, jih je bilo 17 odstotkov vključenih v plačane programe izobraževanja, tri odstotke pa jih je opravljalo plačano pripravništvo. Okrog 12 odstotkov je opravljalo t.i. malo delo, pri katerem lahko zaslužijo do 450 evrov mesečno. Približno tretjina beguncev zaposlitve ni našla, kaže novo poročilo.

Za svojo deželo v povprečju bolje izobraženi, a …

Velik del migrantov je sicer v svoji domovini spadalo med bolj izobražene, kar velja za približno tri četrtine Sircev, ki so prišli v Nemčijo, navaja študija DIW. A hkrati opozarja, da imajo begunci v povprečju razmeroma nizko izobrazbo. Posebej visok je delež ljudi, ki nimajo formalne izobrazbe ali imajo osnovnošolsko stopnjo izobrazbe (35 odstotkov).

Po poročanju nemškega inštituta za ekonomske raziskave DIW je službo do sedaj našlo 40 odstotkov beguncev, večinoma pa naj bi šlo za obrobno zaposlitev, ker poklicnih kvalifikacij iz matičnih držav Nemčija ne priznava, saj pogosto ne ustrezajo njenim standardom.

Raziskovalci DIW opozarjajo, da to lahko negativno vpliva tudi na dobro počutje beguncev in s tem zmanjša uspeh njihove integracije. Posebej imajo težave pri iskanju zaposlitve migrantke.

Ženske se ne zaposlujejo

Letošnja študija kaže, da so migranti pri zaposlovanju še vedno precej pod povprečjem nemškega prebivalstva, saj je le slaba polovica ljudi, ki so se od leta 2013 priselili v Nemčijo, zaposlena.  Splošni pozitivni trend je nekoliko pokvarila tudi pandemija koronavirusa, saj je bilo veliko beguncev odpuščenih.

Delež zaposlenosti je sicer višji pri moških, medtem ko je zaposlenih le manj kot tretjina žensk, ki so od 2015 prispele v Nemčijo. Te tudi po prihodu v novo kulturo ostajajo doma.

Seveda je nemogoče integrirati milijon ljudi na enkrat. Medtem ko denarja v Nemčiji na tem področju ne primanjkuje, pa so kljub številnim pozitivnim zgledom še potrebne strategije in strokovnjaki, ki bodo integraciji migrantov v nemško družbo dali nov zagon.

Preberite še ostale članke v naši tridelni seriji 5 let kasneje: integracija beguncev v Nemčiji

10 KOMENTARJI

  1. Meni se zdi precej slabo. Treba je paziti na manipulacije s podatki:
    68% beguncev ima službo
    -17 % na plačanem izobraževanju (na plečih davkoplačevalcev)
    -12 % zasluži manj kot 450 €, kar je manj kot tretjina minimalne plače, ali ekvivalent 200 € v Sloveniji (še vedno na plečih davkoplačevalcev)
    – 3 % na plačanem pripravništvu
    = 36 % zaposlenih, ki zaslužijo več kot tretjino minimalca

    Skoraj dva od treh migrantov sta torej brez normalne zaposlitve ali zaslužita manj kot TRETJINO minimalca. Torej so še vedno na plečih delavnih Nemcev. Pomemben podatek bi bil, koliko je takšnih, ki zaslužijo minimalca ali več? Jih je sploh 10 %? Le ti v teoriji nosijo lastno težo.

    Govorimo pa o mladcih v najboljših letih. Pa še to. Po vsakem letu brezposelnosti pada verjetnost, da se sploh kdaj zaposliš. Bomo videli na dolgi rok, ampak velik del teh 49 % (100 % – 32 % – 17 %), ki še vedno niso v nobeni meri vključeni na trg dela zna biti dolgoročno breme davkoplačevalcev. To pomeni 50+ let in več plačevanja socialne podpore in vseh zdravstvenih storitev ljudem, ki niso prispevali ničesar v skupno blagajno. Če to ni slab obet, potem ne vem kaj je. To je javnofinančna katastrofa.

    Ampak saj Merklova ni rekla, da bodo tile migrantje delali namesto Nemcev. Rekla je wir schaffen das. Mi zmoremo. Nemcem je pač naložila še eno breme. Pa smo zaenkrat ostali samo pri ekonomskih argumentih.

    Kje so šele sociološki in moralni…

  2. Evropa se ne znajde in ne zna zajeziti beguncev.
    Nasprotno v brezbrižnosti tolerira begunska taborišča, ker begunci v neznosnih razmerah životarijo in si uničujejo življenja. V taboriščih in na nevarnih poteh.
    Temu je potrebno narediti konec in c+sicer tako, da jih začne EU vračati v države od kod prihajajo.
    Te države pa mora EU orisiliti da povratnike sprejmejo, zanje pa EU poskrbi, da najdejo zaposlitev in vir preživetja.
    Večinoma beguncev prihaja iz razrušenih držav, kjer so medseboji nerazumni bolji vzeli na tisoče živjenj in porušili države. Potrebna je obnova in potrebna je delovna sila. To silo predstavljajo begunci. Potrebno jih je vključiti v obnovo.
    Evropa lahko s svojo gospodarsko premočjo to doseže.
    Nemiri v državah tretjega sveta nastajajo pred vsem zaradi poseganja interesov velesil. Evropa lahko z odločnostjo prisili velesile kopuščanju teh posegov.
    Je namreč tako veliko tržišče, da se nobeni bvelesile ne splača to tržišče ignorirati. V kolikor Evropa ne bo kupovala ruskih energentov, če Rusi ne bodo dopustili obnove Sirije, bod Rusija v velikih težavah, zato je potrebno diplomatsko doseči, da se sirski begunci vrnejo v Sirijo in prično obnavlajti porušeno. Evropa pa lahko pri obnovi pomaga in vzpostavi tržišče za svojo proizvodnjo.
    To je recept za reševanje krize, ne pa hnavščina s sprejemanje nekaj sto otrok in beguncev. S takšnimi akd+cijami Evropa vzpodbuja begunce, da še v večjem valu vdirajo v Evropo.

  3. Merklova je sicer odšla iz Nemške demokratične republike, toda DDR ni odšla iz Merklove.

    Sicer me pa moti dosledna uporaba pojma “begunec”.

    To niso begunci, temveč v najboljšem primeru ekonomski migranti.

    Še najbližje resnici pa je ugotovitev, da gre za islamsko vojsko, ki naj bi uničila evropsko civilizacijo, če že Evropa tega sama ne počne dovolj hitro in efektno.

    • Kremeniti, se strinjam. Beguncev že dolgo ni več. Ekonomski migranti, z visokimi pričakovanju po udobju, za zelo malo ali nič dela.

      Že Sultan Sulejman je povedal pred 500 leti – ni slajše zmage brez izdrtega meča! Ta horda moških, pogosto brez identitete, je meč, ki najeda naš slog življenja. Pa še prihajajo in dokler ne bo res ostrih ukrepov in zajezitve prihodov, bodo lezli v EU. Integracija, pa kakor za koga! Že Rudolf Kočar je zapisal, da je le-ta samo na papirju. Glavnino financira v Nemčiji davkoplačevalski denar. Migranti so samo potrošniki denarja, pa še zadovoljni niso. Sicer je pri nas podobna zgodba!

      Prihajajo in prihajajo! Države gostiteljice ugotavljajo, da pa niso tako uporabni v delovnih procesih, kot so si zamišljali. Da o ženskah (po Erdoganovo – maternicah) ne govorimo! Nikoli, prav nikoli se ne bodo zaposlile, rojevale pa bodo! In slika EU čez dve generaciji, bo bistveno drugačna.

  4. Bistvena ugotovitev je, da se niso odrekli svoje kulture in da se ženske ne zaposlujejo, ampak ostanejo doma in zgolj skrbijo za številne otroke, kar je ena izmed značilnosti islama.

    Zanimivo, da jih ne posnemajo Nemke.

    Že zdaj se ve, da se bo morala Evropa prilagoditi islamu na evropskih tleh, če bo hotela sožitje.

  5. Samo, če bodo v EU prevladovali ti, ki prevladujejo sedaj, potem se bodo iz teh držav kmalu izseljevali v bolj demokratične države z boljšimi zaslužki, tako bo vse padlo. Več kot bo ljudi od drugod, kjer se sedaj standard mizeren, ker bo prevladala druga kultura dela in odnosov, ne glede na to, kakšne vere prihajajo in uvajajo v nemški in evropski praksi.
    Bog bo deželo vzel nevernim brez otrok in jo dal vernim

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime