Barbara Zobec razkrila, zakaj ne more postati ustavna sodnica

Uredništvo
32

Ena izmed dveh kandidatov za ustavnega sodnika, ki ju je državnemu zboru predlagal predsednik republike Borut Pahor, je danes odstopila od kandidature.

Vrhovna sodnica Barbara Zobec je državnemu zboru posredovala dopis, v katerem pojasnjuje, zakaj odstopa od kandidature za ustavno sodnico. 

Dopis objavljamo v celoti (z dodanimi podnaslovi) in ga, pod tekstom, tudi komentiramo. 

V uvodu Zobčeva pojasnjuje, da se je za kandidaturo odločila v prepričanju, da bi lahko kot sodnica s 35 letno prakso sojenja pripomogla k bolj uravnoteženemu Ustavnemu sodišču, predvsem z vidika razmerja med teorijo in prakso.

Vendar se je po njenih besedah kmalu pokazalo, da v vse bolj pregreti in razklani slovenski politično-ideološki stvarnosti bolj zavezanost k ustavnosti, človekovim pravicam in pravni argumentaciji šteje čigav si.

“Zato so začeli name leteti številni očitki, predvsem osebne diskvalifikacije: od neudeležbe na neki vsakoletni slovesnosti, prek mojega opozarjanja na nepravilnosti in zlorabe v sodstvu, potem predavanja na sicer ugledni ameriški univerzi, a v organizaciji ideološko ‘napačne’ pravniške asociacije, do očitkov na račun moje družine itd., vse do sodelovanja pri odločanju v nekaterih dnevnopolitično občutljivih zadevah, kjer sem bila poročevalka.”

Nenaklonjenost pri dominantnem delu politike pa si je po njenem prepričanju ustvarila tudi zaradi sodb na Vrhovnem sodišču, v katerih so uspeli obtoženci, ki so jim bile v postopkih na nižjih stopnjah kršene človekove pravice. In ker ti obtoženci niso pripadali le eni od hemisfer slovenskega apolitičnega prostora, ji je politika očitala spoštovanje njihovih človekovih pravic. “A pri ‘nenaših’ obdolžencih.”

“S tem ustvarjena nenaklonjenost se je v pregretem ozračju stopnjevala do te mere, da so me v nekaterih medijih označevali kot ‘trdo jedro’ ene od strank,” nadaljuje Zobčeva. In čeprav je nesmiselne očitke in podtikanja nesmiselno zanikati ter se z njimi nerazumno ukvarjati, so zanjo žaljive in ponižujoče. “Usmerjene so namreč v jedro sodnikovega poklicnega créda, namreč v njegovo nepristranskost.”

Barbara Zobec: “Obžalujem, da politika vloge ustavnega sodišča ne jemlje resno, in skrbi me, da v ustavnih sodnikih prej kot priznane pravne strokovnjake, ki so s svojim delom in konkretnimi dejanji dokazali zavezanost ustavi, zakonom in pravni argumentaciji, vidi politike ali njej podložne uradnike.”

Načelnost ima svojo ceno

“Vem, da ima moja trdna, odločna in neomajna načelna drža ceno. Visoko ceno. Že dolgo jo plačujem,” nadaljuje Zobčeva in dodaja, da je del te cene tudi, daje politika ne mara.

“In ker je ona tista, ki voli ustavne sodnike, dobro vem, da ne bom ustavna sodnica. Takih sodnikov si namreč politika ne želi, sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel,” pravi.

Barbara Zobec: “Med načeli je osrednje tisto, ki zapoveduje, da smo pred zakonom vsi enaki in da človekove pravice pripadajo vsem, tako levim kot desnim, rdečim in črnim, naprednim in konservativnim, domobrancem in partizanom.”

Kot nadaljuje Zobčeva, dobro ve, da bi bila pot do položaja ustavne sodnice dokaj lahka in udobna, če bi le pokazala kooperativnost in posluh za ‘politični trenutek’.

“Vprašanje, ali to pomeni, da je po mnenju dominantne politike pogoj za ustavnega sodnika to, da je kršil človekove pravice njihovim političnim nasprotnikom ali take kršitve vsaj spregledal, je le retorično. Čeprav nobena od mojih sodb, ki se mi očitajo, ni bila ovržena s pravnimi argumenti, čeprav nobeno moje stališče, ki je po mnenju dominantne politike nesprejemljivo, ni bilo izpodbito s pravnimi argumenti, in čeprav mi nihče ne more očitati kršitve človekovih pravic, prav zaradi doslednega spoštovanja enakosti pred zakonom in v človekovih pravicah ne izpolnjujem nenapisanega pogoja za izvolitev. Ključni očitki zoper mene so namreč usmerjeni le v varovanje človekovih pravic, a ‘nepravim’ obdolžencem.”

Vrhovna sodnica svoje pisanje zaključuje z izrazom hvaležnosti predsedniku Pahorju, da jo je očitkom in nepodpori dominantne politike navkljub predlagal za ustavno sodnico. “A vendar, ker prej omenjenega ključnega pogoja za izvolitev ne izpolnjujem in ga hoteno nikoli ne bom, od kandidature odstopam.”

Kaj ji ni bilo jasno, saj je vse povedala že Jasna Murgel

Da je pri izbiri ustavnih sodnikov pri levi parlamentarni večini, ki kljub Janševi vladi ostaja, politični, oziroma ideološki kriterij pred strokovnim, smo se prepričali že novembra 2018, ko se je kot kandidatka za ustavno sodnico omenjala dr. Verica Trstenjak.

Tudi ta, v tujini priznana ugledna pravnica, je takrat umaknila svoje pogojno soglasje h kandidaturi, z javno obrazložitvijo, v kateri je med drugim zapisala: “Politiki, ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši. In politiki, ne govorite, da podpirate vračanje strokovnjakov iz tujine, ker jim vračanje preprečujete. Le če je kdo slučajno vaš, ga sprejmete.”

Borut Pahor je tokrat v parlament poslal dva visoko strokovna in primerna kandidata za ustavnega sodnika. Eden je bil pred poslanci deležen korektne obravnave, druga kandidatka ne.

Zanimivo je, da levi del političnega pola osebno diskreditacijo (kdaj tudi upravičeno) očita predvsem politikom SDS. Hkrati pa se sam, ko gre za vrhunske pravne strokovnjake, celo bolj priznane v tujini kot doma, poslužuje skorajda boljševiških metod za osebno diskvalifikacijo ljudi drugačnih svetovnih nazorov. Če ponazorimo plastično: za njih so “neodvisni strokovnjaki” le tisti, ki jih imajo za svoje. Vsi ostali pa so zanje politični sovražniki, ki jim ni mesta v najvišjih strokovnih institucijah, kot je denimo ustavno sodišče. Ne glede na to ali imajo vrhunske strokovne in človeške reference.

Zakaj vrhunski strokovnjakinji kot sta dr. Verica Terstenjak ali Barbara Zobec ob levi politično-ideološki večini ne moreta postati ustavni sodnici, je sicer ob besu, ker ustavno sodišče ni prepovedalo referenduma o noveli Zakona o zakonski zvezi, najbolje ponazorila takratna poslanka Stranke Mira Cerarja, danes sodnica Jasna Murgel: “bomo delali naprej, saj eno leto hitro mine. Vmes menjamo sodnike ustavnega sodišča.” 

Pač po logiki – če ne sodijo tako kot mi želimo, hočemo, pričakujemo, jih bomo pač zamenjali z drugimi. Od te logike je zgolj še korak do boljševistične prakse. Oziroma kot bi Jasno Murgel dopolnil kakšen Boris Kidrič: “s temi pa počistili”.

32 KOMENTARJI

  1. Ojoj, uboga sirota. Kako se bo odločalo, je bilo ge. Zobec jasno še preden se prijavila. Razumel bi njeno stokanje, če bi bil nasprotni kandidat človek, ki bi se udinjal politiki na vsakem koraku. Jasno je, da o izboru ustavnega sodnika odloča politično soglasje in pogosto tudi kupčkanje. Verjamem, da komu to ni všeč, vendar na tak način izbiramo ustavne sodnike že skoraj 30 let in ne od včeraj. Teršek je dober pravnik (in dober človek), in kdor je kdaj bral njegove prispevke se mu lahko samo prikloni in morda je tudi ga. Zobec takšna, ampak to ni bistveno. Načelnost se izkazuje tudi v tem, da stojiš za svojo kandidaturo do konca. Veliko je poklicanih a malo izvoljenih. S tem se je treba sprijazniti, ne pa jokati pred vsemi. Sicer pa je po 40 letih dela v pravosodju (od leta 1979) že čas za pokoj.

  2. Nov dokaz, kako daleč smo tri desetletja po osvoboditvi in uveljavitvi ustavne, večstrankarske in politično pluralne demokracije in kako močne so javne in podtalne politične sile pritiska proti resnični demokraciji, proti resnični veljavi ustave in vladavine prava za vse državljane v RS – brez izjeme.
    Dovolj je medijsko razglasiti ugledno sodnico Vrhovnega sodišča RS in od Predsednika RS veljavno predlagano kandidatko Barbaro Zobec za domnevno privrženko ali celo članico “trdega jedra” največje parlamentarne stranke, pa se sproži agit-propovski in medijski stroj za sovražno demonizacijo, politično in profesionalno diskvalifikacijo in “tarčno” medijsko likvidacijo.
    “Pametnejši odneha!”, si je po vsem tem rekla ugledna vrhovna sodnica, in častno odstopila od vnaprej politično oz. politikantsko izgubljene neenakopravne in neenakovredne kandidature. S tem pa je postavila pred hudo in resno profesionalno, etično in politično vprašanje tako protikandidata kot predlagatelja – in predvsem odločevalce v Državnem zboru RS.

  3. Globok poklon gospe Barbari Zobec. Stanje v tej levoideološki džungli je grozljivo in slabo vpliva na človeka posameznika, ki je družbeno občutljiv in osebno odgovoren. Zgled sodnice Zobec posije kot žarek svetlobe v naš vsakdan in vliva optimizem. Hvala, gospa, za pokončnost in ugled, ki ga s svojim delom vračate sodni veji oblasti.

  4. Za Andraža Terška vem, da je prikrit romantični pesniški levičar, ki mi je dal misliti, ko je dal prednost pravici do svobode gibnja pred pravico do zdravja., ko je pri nas na višku razsajal novi korona virus, ker je bilo tako pogodu levici.

    Mene spominja na Cerarja, za katerega so nas prepričevali, da je ekstremen pravni strokovnjak in nedosegljiv etik ter moralik.

    Potem pa vemo, kako je bilo z vsemi njegovimi poklicnimi in moralnimi ekstremi, ko nam je neuspešno vladal.

    Barbara Zobec bi bila boljša in bolj možata izbira.

    Upam, da bo to prebral tudi kandidt za ustavnega sodnika in da bo to pripomoglo k temu, da me ne bo še enkrat razočaral.

    Vedno povem tako kot mislim.

    • Njegove izjave, so bila tako “zavite” v gostobesednost, da se ni IZLUŠČILO prav, od narobe.

      Pravijo, da je naša velika CESARICA – M. Terezija, dala zakon prebrati preprostemu človeku. Če ga ta ni razumel, ga je popravila.

      Ko je Teršek razlagal “SOVRAŽNI GOVOR” pa se ni dalo razbrati, oziroma bi lahko izluščili, da nekateri lahko nekaznovano upijejo: “Ubi Janšu”. Če bi se šlo za Kučana, sem prepričada, da bi dejal, da je to KAZNIVO.

      • Tokrat se jaz pridružujem vašemu komentarju, Kraševka. Verjamem, da je dr.Teršek sočuten človek, politično pa je usmerjen levo. Ko se levica nad nekom navduši, se ne zato, ker je strokovnjak, ampak ve, da je njihov. Sic!

  5. Če stopim malo iz politike. V umetnost. Svetovno priznanih opernih pevcev – Slovencev- sicer rojenih v Argentini, pri nas skorajda ne omenjajo (Bernarda Fink, Marko Fink, Juan Vasle, Luka Debevec-Mayer) Ko je slednji lani imel koncerte po vsej Sloveniji, tega v glavnih medijih sploh niso omenjali.
    Če ni “naš”, se ga sploh ne omenja.

    Pred gospo Barbaro Zobec pa se iz spoštovanja odkrijem in globoko priklonim. Naša država nikakor še ni svobodna!

  6. Verjamem, da bi bila ga. Zobec zelo dobra ustavna sodnica ne glede na njen svetovni nazor. Je pač kandidirala proti človeku katerega glavni nazor je pravičnost in je za večino bolj sprejemljiv. Zato prosim nehajte z njo vred nabijat z “bolj njihovimi”, tu ste si povsem enaki. Mogoče tadesni delujete samo malo bolj zatohlo. Pa srečno in lp.

    • Mislim, da so trenutno v vladi kar štiri partije in da delajo usklajeno. Imajo REZULTATE! Kakšne bi šele imeli, če bi jim ne nagajali ZSMS in tovariši !? Bojim se, da ste tipičen Slovenec in vam je zavist blizu.

      • KLERIKALKA,stranki,ki trenutno podpirata tvojega tovariša Janeza Janšo,sta tam,samo zaradi tega,da bodo njihovi člani,(vodstva strank),še nekaj časa,v dobro plačanih službah.
        Po naslednjih volitvah,SMC in DES-usa,v ne bo več.
        Ali,se jim bo izplačalo,KOLABORANTSTVO,s tovarišem Janezom Janšo ???

      • Veliko je pametnejših od tebe, ki ocenjujejo, da sta se SMC in Desus odločila pravilno in vstopila v SREDINSKO vlado, ki sedaj dobro dela.
        Predvsem pa je veliko boljša od Bratuškove, Cerarjeve in Šarčeve.

        To vas grize, a ne?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime