Barbara Brezigar kritična do vladnega predloga, ki pomeni "poseg v samostojnost tožilstva"

Foto: Matija Sušnik, dz-rs-si
POSLUŠAJ ČLANEK
Saga evropskih delegiranih tožilcev se nadaljuje na drug način. Potem ko je že kazalo, da bo vlada to zanjo neugodno poglavje naposled povsem zaprla, so danes po nujnem postopku v državni zbor vložili predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, namen katerega je po besedah vlade povečati učinkovitost postopka in pristojnosti vlade v njem.

Gre tudi za poskus odpoklica aktualnih delegiranih tožilcev, ki jih je vlada imenovala začasno, v Evropski uniji pa jim je bil podeljen 5-letni mandat.

A mnenja več uglednih pravnikov so jasna: tudi s predlaganim zakonom vlada tožilcev ne more odpoklicati.

Potem ko se vlada več mesecev ni želela seznaniti s predlogoma evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, ki ju je predlagal državno-tožilski svet, Tanjo Frank Eler in Matejem Oštirjem, je pred dnevi vlada obe imeni vendarle posredovala v Bruselj, kjer sta bila tožilca ta teden tudi uradno imenovana za 5-letni mandat.

Ko se je že zdelo, da je ta zgodba zdaj zaključena, je v parlamentarno obravnavo pravosodni minister Marjan Dikaučič vložil predlog spremembe zakona o državnem tožilstvu in to po nujnem postopku. A pri tem so ga prehiteli v LMŠ, kjer so svoj zakon o državnem tožilstvu vložili prej.

V LMŠ sicer pojasnjujejo, da njihov zakon vsebuje zgolj malenkostne nepomembne popravke in da je vložen izključno zato, da zavlačujejo s sprejemom Dikaučičevega zakona, saj mora Državni zbor tako najprej obravnavati zakon LMŠ.

Predlog zakona: Večja pooblastila vladi in možnost predloga mimo razpisa, če je premalo prijavljenih


Če na razpis ni prispelo trikrat toliko prijav, kolikor je mest, je razpis po tolmačenju vlade neveljaven, zaradi česar se vlada tudi ni seznanila z izborom razpisa, na katerega sta se prijavila Frank-Elerjeva in Oštir. Novela zakona predvideva, da bi v primeru, da se na razpis ne bi prijavilo dovolj kandidatov, tudi pravosodni minister lahko predlagal kandidate, ki se na razpis niso prijavili. Kandidati bi morali ustrezati pogojem in podati pisno soglasje h kandidaturi.

Zakon tudi izrecno določa, da končni izbor kandidatov opravi vlada. Dodatno je še znižano zahtevano znanje delovnega (angleškega) jezika s stopnje C1 na stopnjo B2, v končnih določbah pa predvideva, da »storitve evropskega delegiranega tožilca […] ne bodo več potrebne za opravljanje dolžnosti EJT [Evropsko javno tožilstvo], ko vlada Republike Slovenije EJT predloži listo kandidatov iz spremenjenega tretjega odstavka 71.d člena zakona, vendar najpozneje po treh mesecih od uveljavitve tega zakona.«

Kot pojasnjuje vlada, »spremembe dopolnjujejo nacionalni del postopka izbora kandidatov tako, da onemogočajo blokiranje postopka«. Vlada tudi ocenjuje, da »čeprav je Državnotožilski svet samostojen državni organ, ki opravlja naloge državnotožilske samouprave in upravne naloge, pa kadrovske, organizacijske in nadzorstvene pristojnosti v zadevah državnotožilske in pravosodne uprave glede državnih tožilstev in državnih tožilcev izvaja Vlada Republike Slovenije neposredno ali prek ministrstva za pravosodje«.


Podobno ureditev, kot jo predlaga Dikaučičev zakon, imajo tudi Litva, Avstrija in Belgija.

Barbara Brezigar: Predlagane spremembe predstavljajo poseg v samostojnost tožilstva


Kritike predlagane zakonodaje pa se kar vrstijo iz pravniških vrst. Nekdanja generalna državna tožilka in ministrica za pravosodje v Bajukovi vladi Barbara Brezigar za Domovino ocenjuje: »S strani vlade predlagane spremembe zakona o državnem tožilstvu predstavljajo poseg v samostojnost tožilstva in nadaljevanje sramote ob imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Bil bi že čas, da se zavemo, da je samostojnost tožilstva nujno potrebna za demokracijo v državi.«

Podobno za 24ur ocenjuje Blaž Kovačič Mlinar, ki meni, da si s tem »vlada oz. ministrstvo skuša na tak način posredno podrediti državno tožilstvo oz. ukiniti njegov poseben, samostojen status.« Pri tem dodaja, da je to sicer legitimna ureditev, kakršno imajo denimo v Nemčiji, vendar je v nasprotju z dosedanjo pravno tradicijo in ustavno ter zakonsko ureditvijo v Sloveniji. Skrbi ga tudi, da ima lahko takšna ureditev negativne vplive na neodvisnost državnega tožilstva.

Brezigarjeva tudi ocenjuje, da je bil postopek izbire delegiranih tožilcev v Sloveniji izpeljan zakonito in ustrezno ter da bi se glede na trenutni zakon vlada morala seznaniti z izborom, ter ocenjuje, da tudi sprejetje Dikaučičevega zakona ne bo prenehalo mandata Frank-Elerjevi in Oštirju, ker sta prejela polni petletni mandat. V to je prepričan tudi nekdanji pravosodni minister iz vrst LDS Aleš Zalar.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike