Barbara Brezigar kritična do vladnega predloga, ki pomeni "poseg v samostojnost tožilstva"
POSLUŠAJ ČLANEK
Saga evropskih delegiranih tožilcev se nadaljuje na drug način. Potem ko je že kazalo, da bo vlada to zanjo neugodno poglavje naposled povsem zaprla, so danes po nujnem postopku v državni zbor vložili predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, namen katerega je po besedah vlade povečati učinkovitost postopka in pristojnosti vlade v njem.
Gre tudi za poskus odpoklica aktualnih delegiranih tožilcev, ki jih je vlada imenovala začasno, v Evropski uniji pa jim je bil podeljen 5-letni mandat.
A mnenja več uglednih pravnikov so jasna: tudi s predlaganim zakonom vlada tožilcev ne more odpoklicati.
Potem ko se vlada več mesecev ni želela seznaniti s predlogoma evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, ki ju je predlagal državno-tožilski svet, Tanjo Frank Eler in Matejem Oštirjem, je pred dnevi vlada obe imeni vendarle posredovala v Bruselj, kjer sta bila tožilca ta teden tudi uradno imenovana za 5-letni mandat.
Ko se je že zdelo, da je ta zgodba zdaj zaključena, je v parlamentarno obravnavo pravosodni minister Marjan Dikaučič vložil predlog spremembe zakona o državnem tožilstvu in to po nujnem postopku. A pri tem so ga prehiteli v LMŠ, kjer so svoj zakon o državnem tožilstvu vložili prej.
V LMŠ sicer pojasnjujejo, da njihov zakon vsebuje zgolj malenkostne nepomembne popravke in da je vložen izključno zato, da zavlačujejo s sprejemom Dikaučičevega zakona, saj mora Državni zbor tako najprej obravnavati zakon LMŠ.
Če na razpis ni prispelo trikrat toliko prijav, kolikor je mest, je razpis po tolmačenju vlade neveljaven, zaradi česar se vlada tudi ni seznanila z izborom razpisa, na katerega sta se prijavila Frank-Elerjeva in Oštir. Novela zakona predvideva, da bi v primeru, da se na razpis ne bi prijavilo dovolj kandidatov, tudi pravosodni minister lahko predlagal kandidate, ki se na razpis niso prijavili. Kandidati bi morali ustrezati pogojem in podati pisno soglasje h kandidaturi.
Zakon tudi izrecno določa, da končni izbor kandidatov opravi vlada. Dodatno je še znižano zahtevano znanje delovnega (angleškega) jezika s stopnje C1 na stopnjo B2, v končnih določbah pa predvideva, da »storitve evropskega delegiranega tožilca […] ne bodo več potrebne za opravljanje dolžnosti EJT [Evropsko javno tožilstvo], ko vlada Republike Slovenije EJT predloži listo kandidatov iz spremenjenega tretjega odstavka 71.d člena zakona, vendar najpozneje po treh mesecih od uveljavitve tega zakona.«
Kot pojasnjuje vlada, »spremembe dopolnjujejo nacionalni del postopka izbora kandidatov tako, da onemogočajo blokiranje postopka«. Vlada tudi ocenjuje, da »čeprav je Državnotožilski svet samostojen državni organ, ki opravlja naloge državnotožilske samouprave in upravne naloge, pa kadrovske, organizacijske in nadzorstvene pristojnosti v zadevah državnotožilske in pravosodne uprave glede državnih tožilstev in državnih tožilcev izvaja Vlada Republike Slovenije neposredno ali prek ministrstva za pravosodje«.
Podobno ureditev, kot jo predlaga Dikaučičev zakon, imajo tudi Litva, Avstrija in Belgija.
Kritike predlagane zakonodaje pa se kar vrstijo iz pravniških vrst. Nekdanja generalna državna tožilka in ministrica za pravosodje v Bajukovi vladi Barbara Brezigar za Domovino ocenjuje: »S strani vlade predlagane spremembe zakona o državnem tožilstvu predstavljajo poseg v samostojnost tožilstva in nadaljevanje sramote ob imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Bil bi že čas, da se zavemo, da je samostojnost tožilstva nujno potrebna za demokracijo v državi.«
Podobno za 24ur ocenjuje Blaž Kovačič Mlinar, ki meni, da si s tem »vlada oz. ministrstvo skuša na tak način posredno podrediti državno tožilstvo oz. ukiniti njegov poseben, samostojen status.« Pri tem dodaja, da je to sicer legitimna ureditev, kakršno imajo denimo v Nemčiji, vendar je v nasprotju z dosedanjo pravno tradicijo in ustavno ter zakonsko ureditvijo v Sloveniji. Skrbi ga tudi, da ima lahko takšna ureditev negativne vplive na neodvisnost državnega tožilstva.
Brezigarjeva tudi ocenjuje, da je bil postopek izbire delegiranih tožilcev v Sloveniji izpeljan zakonito in ustrezno ter da bi se glede na trenutni zakon vlada morala seznaniti z izborom, ter ocenjuje, da tudi sprejetje Dikaučičevega zakona ne bo prenehalo mandata Frank-Elerjevi in Oštirju, ker sta prejela polni petletni mandat. V to je prepričan tudi nekdanji pravosodni minister iz vrst LDS Aleš Zalar.
Gre tudi za poskus odpoklica aktualnih delegiranih tožilcev, ki jih je vlada imenovala začasno, v Evropski uniji pa jim je bil podeljen 5-letni mandat.
A mnenja več uglednih pravnikov so jasna: tudi s predlaganim zakonom vlada tožilcev ne more odpoklicati.
Potem ko se vlada več mesecev ni želela seznaniti s predlogoma evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, ki ju je predlagal državno-tožilski svet, Tanjo Frank Eler in Matejem Oštirjem, je pred dnevi vlada obe imeni vendarle posredovala v Bruselj, kjer sta bila tožilca ta teden tudi uradno imenovana za 5-letni mandat.
Ko se je že zdelo, da je ta zgodba zdaj zaključena, je v parlamentarno obravnavo pravosodni minister Marjan Dikaučič vložil predlog spremembe zakona o državnem tožilstvu in to po nujnem postopku. A pri tem so ga prehiteli v LMŠ, kjer so svoj zakon o državnem tožilstvu vložili prej.
V LMŠ sicer pojasnjujejo, da njihov zakon vsebuje zgolj malenkostne nepomembne popravke in da je vložen izključno zato, da zavlačujejo s sprejemom Dikaučičevega zakona, saj mora Državni zbor tako najprej obravnavati zakon LMŠ.
Predlog zakona: Večja pooblastila vladi in možnost predloga mimo razpisa, če je premalo prijavljenih
Če na razpis ni prispelo trikrat toliko prijav, kolikor je mest, je razpis po tolmačenju vlade neveljaven, zaradi česar se vlada tudi ni seznanila z izborom razpisa, na katerega sta se prijavila Frank-Elerjeva in Oštir. Novela zakona predvideva, da bi v primeru, da se na razpis ne bi prijavilo dovolj kandidatov, tudi pravosodni minister lahko predlagal kandidate, ki se na razpis niso prijavili. Kandidati bi morali ustrezati pogojem in podati pisno soglasje h kandidaturi.
Zakon tudi izrecno določa, da končni izbor kandidatov opravi vlada. Dodatno je še znižano zahtevano znanje delovnega (angleškega) jezika s stopnje C1 na stopnjo B2, v končnih določbah pa predvideva, da »storitve evropskega delegiranega tožilca […] ne bodo več potrebne za opravljanje dolžnosti EJT [Evropsko javno tožilstvo], ko vlada Republike Slovenije EJT predloži listo kandidatov iz spremenjenega tretjega odstavka 71.d člena zakona, vendar najpozneje po treh mesecih od uveljavitve tega zakona.«
Kot pojasnjuje vlada, »spremembe dopolnjujejo nacionalni del postopka izbora kandidatov tako, da onemogočajo blokiranje postopka«. Vlada tudi ocenjuje, da »čeprav je Državnotožilski svet samostojen državni organ, ki opravlja naloge državnotožilske samouprave in upravne naloge, pa kadrovske, organizacijske in nadzorstvene pristojnosti v zadevah državnotožilske in pravosodne uprave glede državnih tožilstev in državnih tožilcev izvaja Vlada Republike Slovenije neposredno ali prek ministrstva za pravosodje«.
Podobno ureditev, kot jo predlaga Dikaučičev zakon, imajo tudi Litva, Avstrija in Belgija.
Barbara Brezigar: Predlagane spremembe predstavljajo poseg v samostojnost tožilstva
Kritike predlagane zakonodaje pa se kar vrstijo iz pravniških vrst. Nekdanja generalna državna tožilka in ministrica za pravosodje v Bajukovi vladi Barbara Brezigar za Domovino ocenjuje: »S strani vlade predlagane spremembe zakona o državnem tožilstvu predstavljajo poseg v samostojnost tožilstva in nadaljevanje sramote ob imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Bil bi že čas, da se zavemo, da je samostojnost tožilstva nujno potrebna za demokracijo v državi.«
Podobno za 24ur ocenjuje Blaž Kovačič Mlinar, ki meni, da si s tem »vlada oz. ministrstvo skuša na tak način posredno podrediti državno tožilstvo oz. ukiniti njegov poseben, samostojen status.« Pri tem dodaja, da je to sicer legitimna ureditev, kakršno imajo denimo v Nemčiji, vendar je v nasprotju z dosedanjo pravno tradicijo in ustavno ter zakonsko ureditvijo v Sloveniji. Skrbi ga tudi, da ima lahko takšna ureditev negativne vplive na neodvisnost državnega tožilstva.
Brezigarjeva tudi ocenjuje, da je bil postopek izbire delegiranih tožilcev v Sloveniji izpeljan zakonito in ustrezno ter da bi se glede na trenutni zakon vlada morala seznaniti z izborom, ter ocenjuje, da tudi sprejetje Dikaučičevega zakona ne bo prenehalo mandata Frank-Elerjevi in Oštirju, ker sta prejela polni petletni mandat. V to je prepričan tudi nekdanji pravosodni minister iz vrst LDS Aleš Zalar.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
10 komentarjev
Zelenica
V casu kampanje za predsednico drzave, je g. Brezigar pojasnjevala, kaj vse je narobe v SLO.
V trenutku, ko je postala generalna drzavna tozilka, je zacela hvaliti dobro delo vseh v pravosodju in oba svoja otroka zaposlila.
Kaksna dvolicnost !!!!
Friderik
Dober politik se ne gre že v naprej izgubljenih bitk. In ta zgodba s tožilstvom je izgubljena. bitka. Prav, ne prav, to niti ni sedaj tako važno.
Kar se pa samostojosti tiče pa se te in podobne fraze iz ust raznih šefov institucij in drugih poklicanih in nepoklicanih (npr penzionistov) na slovenskem slišijo, kot "pustite nas pri miru, mi nismo nikomur odgovorni, delamo kar hočemo". In se temu primerno obnašajo, kot, da niso del te države in del družbe, ki jih redi.
APMMB2
V Sloveniji vlada mafija. Mafija obvladuje Slovenijo.
Dokaz za to smo spremljali zadnjega pol leta.
Vlado vodi Janez Janša, Slovenijo pa mafija.
Mafija obvladuje nekaj pomembnih podsistemov, ki ji omogočijo vladanje in upravljanje z državo.
Eden takšnih podsistemov je tožilstvo.
Tožilstvo je inštitucija, ki je odgovorna za pregon kriminala, pred vsem tistega najhujšega, ki vsako leto Slovenijo okrade za nakaj milijard.( to trdi dr. Dobovšek)
Tudi Evropa ima s kriminalom in korupcijo težave, zato se je odločila zavarovati porabo silnih sredstev namenjenih odpravi krize, ki jo je povzročil covid.
V ta namen je ustanovila dirigirano tožilstvo, v katerem bodo delovali tožilci članic EU in skrbeli, da bo namenjen denar porabljen za odpravo krize.
Slovenija ima jasen zakon, kako se predlaga EU tožilce.
Za EU tožilca mora slovensko tožilstvo imenovati tri kandidate, jih predložiti EU tožilstvu, to pa izbere enega.
Za dirigirane tožilce je slovensko tožilctvo kljub zakonski doloćbi imenovalo samo dva , namesto šest. Dva je poslalo vladi v sezanitev, ta pa bi morala oba predlagati EU tožilstvu.
Kljub temu, da je slovensko tožilstvo izigrlo zakon in vlada, torej Janez Janša ni želel predloga poslati na EU tožilstvo, je slovenska mafija,ki obvladuje tožilstvo, s svojim aparatom prislilia ministra za pravosodje, vlado in Jnašo, da so prekršili zakon in imanovali tožilca, ki jih je izbralo slovensko tožilstvo.
To je kronski dokaz, da Slovenijo vodi mafija.Vlada je le dekoracija in Janša njen dežurni krivec.
Vsi, ki so nasprotovali Janši in vladi, so del mafije. Eni mafijo zavestno podpirajo, drugi pa so zavedeni, saj ima mafija v Sloveniji dobro razvejano propagandno mrežo,ki na ves glas vpije: primite tatu, da lahko krade.
Žal je mafiji podlegla tudi družina Brezigar.
Ko je tožičec Brezigar ugotovil, da milijarda opranega iranskega denarja ni kriminal, je za nagrado odšel v Bruselj. Da ne bi bil njegov status ogrožen, se je njegova mama zavzela zanj in se vključila v antijanšizem in s tem zaščitila mafijo.
Žal takšna je slvenska stvarnost.
Sedaj samo čakam Igorja, da še on vrže kamen v Janšo. Tudi on mora pokazati, da je del mafije!
Andrej.Marinko
Z zapisom se v celoti strinjam. Tudi družina Brezigar v našega predsednika meče kamenje! Zelo me je razočarala.
vane
Vsakomur, ki ni ravno slep ali pokvarjen, je očitno, da je tožilstvo v Sloveniji kup gnoja. V takšnilih člankih ne povedo nič drugega, kot to, kdo jih plačuje. NSi in krogi okoli nje so gnili in skorumpirani. Ko tožilca, ki očitno počne svinjarije, srečaš na cerkvenem srečanju. Prvič si osupel, kasneje se navadiš in naposled nehaš hoditi na cerkvena srečanja. Tako gre to. Milanova žlahtna desnica. Najslabši.
Anita
Javno sprašujem gospo Brezigar ali so slovenski tožilci res neodvisni? Ker primer Patria, Kangler, Janković, Senica, pranje denarja v NLB, milijardne izgube v bankah, tajkunski prevzemi, Balkanski bojevnik, Novič pa cel dan bi lahko naštevala tega ne potrjuje. Ali so to primeri, kjer se je tožilstvo izkazalo za neodvisno in zaupanja vredno. Če ste vsaj malo pošteni do sebe in svojih kolegov boste kot iz topa odgovorila en velik NE.
Pred 3 tedni sem začela po internetu soremljati primer Rittenhouse v ZDA. Res ameriški sodni sistem je drugačen ampak še vedno pa je tožilstvo tisto, ki mora dokazati kaznivo dejanje. In veste kaj je razlika med slovenskim in ameriškim sodnim sistemom SODNIK je tista razlika, ker v ZDA sodnik skrbi za zakonitost postopka (o krivdi ali nekrivdi odloča porota) tako da tega ne kršita ne tožilstvo in ne obramba. Kaj pa pri nas pri nas pa sodnik, po pravilu sodnice, slepo sledijo tožilstvu so zlizani in ni razlike med enimi in drugimi. Konkreten primer je recimo Patria, ko je sodnica skoraj dobesedno prepisala obtožni predlog celo s slovničnimi napakami. Tu je velik problem gospa Brezigar, da o zlizanosti politike in posameznih tožilcev ne govorimo, pa to se vidi z vesolja.
tohuvabohu
Ne razumem, zakaj bi tako pomembno stvar, kot je delegiranje evropskih tožilcev, prepustili nekim uradnikom na tožilstvu, ki niso voljeni in nimajo nobene demokratične legitimnosti. Ne maram izraza globoka država, vendar je tole tipičen primer, kjer lahko globoka država vpliva na zadevo brez demokratičnega pokritja.
rasputin
Kot kaže, ima vsaka stvar svoj rok trajanja. Tudi pomladniki so se izpeli. Čas jih je povozil. Sanje o lustraciji pravosodnega sistema po tridesetih letih tranzicije, so le še prazne sanje. Nihče več tega ne podpira, najmanj pa Bruselj, ki je bolj naklonjen levici kot desnici, ker le-ta sprejema bruseljske globalistične cilje za svoje, medtem ko jim je desnica manj naklonjena. Tok zgodovine ubral drugačno pot od tiste, ki so jo želeli in pričakovali ortodoksni pomladniki.
tohuvabohu
Kaj ima to opraviti z izbiro tožilcev?
rasputin
Le zakaj vlada ni hotela potrditi izbranih tožilcev? Očitno zato, ker je smatrala, da ne sodijo v demokratični krog, da spadajo med retencijsko elito, ki je restavrirala nekdanji režim političnega enoumja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.