Državne banke so dokaz, da je Slovenija osel, ki gre neštetokrat na led

Aleš Meden
5

Ob omembi privatizacije državnih bank se oglasijo pravičneži, ki se jim to zdi huje od konca sveta. »Naključno« gre za politike levice, ki je te banke upravljala skoraj ves čas po osamosvojitvi.

In kaj tako koristnega so državne banke storile za nas? NLB smo dokapitalizirali že kmalu po osamosvojitvi. Kasneje še večkrat, v vrednosti več milijard evrov.

Žal to še zdaleč ni bil konec naših bančnih tegob. Zadnja sanacija NLB, NKBM in Abanke nas je je stala prek 3 milijarde evrov. Vse to za zadovoljstvo, da je država lastnica bank.

Lastniki nismo državljani, kot nas prepričujejo predvsem skrajni levičarji samooklicane levice. Če bi bil npr. lastnik NLB-ja res državljan Slovenije, bi ta lahko prikorakal v banko, si napolnil vrečo z denarjem in odšel. Tako kot lahko vsi nemoteno uživamo v parkih ali hribih, ki so dejansko v lasti vseh. Banke to niso.

Državne pralnice denarja

Poleg tega so se v javnosti pojavile osupljive podrobnosti afere Iran-NLB-gate in trditve o pranju denarja preko NKBM-a. Afera suma pranja Irancev je še posebej pomenljiva.

V času, ko je bila Slovenija v recesiji in globokem kreditnem krču, se nenadoma pojavi podjetje, ki prek NLB-ja trosi po svetu milijarde dolarjev nakazil. Gre za največji promet v NLB-ju, podjetje pa prihaja iz Irana, ki je redno podvržen raznim sankcijam.

Ni narobe, da so banke v državni lasti, ampak v Sloveniji smo neštetokrat dokazali, da se poštenega bančništva ne znamo ali še bolj verjetno, nočemo iti.

Vse to se ni zazdelo niomur niti malo sumljivo. Politično nastavljeni predsednik uprave NLB-ja ter člani uprave niso opazili ničesar. Popolnoma nepomembno se jim je zdelo kdo je največji klient največje banke v državi.

NLB je imela tedaj ogromno izgubo a se nihče ne potrudi, da jo malce zniža z obračunavanjem provizije Irancem. Spet nikomur nič sumljivega. Kot da je NLB dobrodelna ustanova za tujce.

Dvomim, da bi kakšna banka v zasebni lasti tako brezbrižno kopičila milijardne izgube. Tudi pranje denarja italijanskih državljanov prek tedaj državne NKBM, bi bilo nemogoče brez vednosti politično ustoličenih članov in predsednika uprave.

Zanimivo, da se te afere pojavljajo zgolj v domačih, državnih bankah. SKB težav nima, Unicredito tudi ne. Celo zloglasna Hypo banka nas ni stala ničesar.

Državne banke bi morale financirati nas in ne obratno

Primarna naloga bank je, da posoja denar in pomaga gospodarstvu. V Sloveniji imajo državne banke ravno nasproten učinek. Vsakih nekaj let jih redno financiramo državljani. Ni narobe, da so banke v državni lasti, ampak v Sloveniji smo neštetokrat dokazali, da se poštenega bančništva ne znamo ali še bolj verjetno, nočemo iti.

Del politike vidi banke zgolj kot krave molznice preko katerih nagrajuje svoje zvesto članstvo. Treba je slediti denarju. Trenutno državno lastništvo bank najbolj zagovarjata zmerna in skrajna levica.

Ne bodimo torej norci, ki počnejo stvari vedno na isti način in pričakujejo različne rezultate.

V izogib bodočim nevšečnostim uresničimo obljubljeno privatizacijo NLB-ja. V kolikor bo poslovala uspešno, bo gospodarstvo deležno ugodnega financiranja in se lažje razvijalo.

Če zopet zabrede v težave, jo lahko odkupimo po simbolni ceni enega evra. Najbolj zagrizeni levičarji pa lahko s svojim denarjem ustanovijo lastno banko in z njo počnejo kar se jim zahoče.

5 KOMENTARJI

  1. Ni Slovenija osel, slovenski volivci smo osel, ki gre vedno znova na led. In, o temu, da mora slovensko gospodarstvo imeti svojo sistemsko državno banko, so žal prevečkrat prepričani tudi v desnih strankah, predvsem SLS in NSI. Kaže, da so vse državne sistemske banke v Sloveniji bile le naslov za “subvencije” tajkunom. Kordež in Bavčar sta o temu še zdaj prepričana, zmagovalci, kot so Janković s srbsko navezo, ki poceni kupuje preplačane objekte, katerih izgradnjo je financiral slovenski davkoplačevalec, pa Škrabec, Petrič itd. In jutri bo to levičarski 2 TDK!

  2. Glede drugih skupnih projektov je pravoslavni voditelj dejal, da je njegova Cerkev v sodelovanju s katoličani ustanovila delovno skupino, ki si prizadeva za človekoljubno pomoč kristjanom na Bližnjem vzhodu, posebej pri katalogizaciji cerkva, samostanov in svetišč, ki so bili uničeni med vojno v Siriji. Metropolit je izrazil upanje po skorajšnjem zaključku vojne in dodal, da bo obnova dežele in njenih cerkva zelo zahteven projekt, prav tako pa tudi zagotavljanje varnosti za kristjane, ki si želijo vrnitve v domovino.
    Vir: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/52DBAA310D4D1033C12581A90024CD18?OpenDocument

    Papež Frančišek je že večkrat pozval k sprejemanju beguncev. Pred letom dni je tako vse, ki se imajo za kristjane, a zavračajo begunce, označil za hinavce.
    http://siol.net/novice/svet/papez-zacel-kampanjo-v-podporo-beguncem-in-migrantom-450023
    Večji osel od papeža že ne. Vprašanje je kdo je skuril cerkve, ker če Bašar al Asad dovoli obnovo, jih najbrž ni on skuril. Kdo jih je potem skuril?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime