Banka Slovenije vodi slovensko družinsko politiko? Odziv Šarca o kreditnih omejitvah pohvalen, kaj pa dejanja?

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Domovini smo že dalj časa opozarjali na potencialno škodljive posledice oktobrske najave Banke Slovenije, da bo spremenila kreditna pravila na področju potrošniških in nepremičninskih kreditov.

Izpostavljenost bank zaradi "predolgih" potrošniških kreditov sicer polni naslovnice ampak globlja težava je "kaznovanje" družin z več otroki, če želijo priti do nepremičninskega kredita.

Javna debata in kruta realnost


"Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve. Tu se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi.'' se je v bran državljanov postavil premier Marjan Šarec.

Vendar je pri tem potrebno opozoriti tudi na vidik, ki ga je izpostavil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je na 24ur dejal, da v Sloveniji živi precejšen delež prebivalstva, ki si določenih dobrin ne more privoščiti. Ne morejo si jih privoščiti, ker imajo prenizke dohodke. To pa je odraz naše splošne razvitosti. "Zavedati se moramo, da je Slovenija država, ki v povprečni razvitosti zaostaja za povprečjem Evropske unije za približno 15 odstotkov." 

Dejstvo je, da si nekateri posamezniki, ki skrbijo še za druge člane družine, v tem trenutku ne morejo privoščiti določenih stvari, je odgovoril Vasle. "Če želimo to zamegliti s tem, da jim damo posojilo, ne rešimo problema. Osnovni problem ostaja – plače so nizke, nizka gospodarska rast pa jim ne omogoča, da si kupijo, kar si želijo," je še povedal Vasle.

Potrošniški krediti


Kot so nam v Banki Slovenije pojasnili v svojih izračunih, da opažajo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let.

Združenje bank Slovenije pa je tudi že izdalo izjavo, da se jim zdi tak ukrep preveč omejevalen. Tako so v zapisali: “Mnenje bančnega sektorja o pretirani omejevalni naravi sprejetega ukrepa potrjuje tudi nizka pojavnost neplačil prebivalstva, ki se je izkazala tekom izjemno zahtevnega gospodarskega cikla v zadnji finančni in gospodarski krizi. Slovensko prebivalstvo tudi sicer sodi med najnižje zadolžena v Evropi, hkrati pa ima visoke rasti prihrankov. Poleg tega, so primerjalno gledano, ukrepe s podobnimi omejitvami sprejele le tri članice Evropske unije.”

Združenje Bank Slovenije ocenjuje, da 57 % upokojencev (213 tisoč od 380 tisoč), ki prejema starostno pokojnino do 700 EUR, kredita pri bankah ne bo moglo več dobiti; vsaj 20 % zaposlenih (114 tisoč), ki prejema neto plačo do 928 EUR (podatki SURS), in preživlja enega ali so-preživlja enega otroka, ne bo moglo dobiti kredita; tudi v višjih razredih neto plač med 10-25 % zaposlenih zaradi novega Sklepa ne bo moglo dobiti kredita.

Vpliv na družinsko politiko države


Slovenija se, tako kot ostala Evropska unija oz. Zahod, sooča s staranjem populacije. Pomemben dejavnik pri odločanju za družino pa je tudi možnost lastne nepremičnine oz. razumnega najema. Večje družine so tako omejene pri kreditih do te mere, da se bodo zelo težko odločale za nakup oziroma gradnjo nepremičnine. V svoji izjavi za javnost je Združenje pripravilo naslednji izračun:



Primer 1: Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma.

Plača kreditojemalca: 1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019)

Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 167 EUR

Znesek osebnega (potrošniškega) kredita na 7 let = okvirno maksimalno 11.500 EUR

Znesek stanovanjskega kredita na 20 let = okvirno maksimalno 30.000 EUR

V tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 30.000 EUR (skupaj za 60.000 EUR), v kolikor oba prejemata slovensko povprečno plačo. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno. 


KOMENTAR: Uredništvo
Ukrepi brez vizije
Pri vsem tem pa se skriva tudi še dolgoročna problematika pokojninskega sistema. Namreč, če pogledamo v prihodnost, se bomo soočali z vedno večjim delom prebivalstva, ki zaradi fleksibilnih oblik zaposlitve ne bo imel visokih pokojnin in bi jim tako lastniška nepremičnina do neke mere predstavljala določeno finančno varovalko. Ker pa tega ne bodo imeli, pa seštejmo dva dejavnika: nizke pokojnine in visoke najemnine, tako v stanovanjih kot domovih, pa vidimo, da se nam bo socialni sistem sesul do temeljev. Poleg tega pa se postavlja vprašanje, ali je smiselno vse vlaganje države v pozitivno družinsko politiko, ukrepe na področju natalitete itd., če jih lahko tak ukrep v dobršni meri ogrozi. Ob tem pa ne smemo pozabiti niti na slovenski nepremičninski trg, ki je sploh v urbanih središčih izgubil stik z realnostjo, če parafriziramo premirerjeve besede. Ter prihodnji razvoj dogodkov, ko bodo slovenski državljani iskali kredite v tujini ali na črnem trgu, še bolj pogosto kot do sedaj. Upajmo, da bo vsaj ta sreča v nesreči, da bo sprememba takšnega ukrepa osvetlila širšo problematiko, ki se razteza od prekarnih zaposlitev, revnih zaposlenih do nepremičninskega trga in pokojninskega sistema.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike