Bo Odlazkov medijski "imperij" preiskoval FURS in kdo si v resnici hoče podrediti medije?

"Mediji so še zadnji korak, katerega ta vlada očitno ne upa podjarmiti, in ga tudi ne bo," je bil jasen poslanec SAB Marko Bandelli. Včeraj je namreč potekala 44. izredna  seja parlamentarnega Odbora za kulturo, na kateri so poslanci na predlog SDS in SMC obravnavali koncentracijo medijev v Sloveniji.

"Koalicija želi novo realnost po vzoru Severne Koreje"

Sejo so predstavniki KUL-a obstruirali. Kot razlog za to je Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) navedla stališče, da je sklic te seje navadna farsa, saj (po njenem) o koncentraciji medijev govori tisti, ki si za koncentracijo ideološko obarvanih medijev prizadeva že desetletja. Bandelli je kot provokacijo občutil prisotnost preiskovalnega novinarja Bojana Požarja, ki je "za koalicijo simbol poštenega poročanja", a po njegovem "laže, zavaja, ponižuje, žali drugače misleče", kar vodi v atokracijo.

Tudi Marko Koprivc (SD) meni, da je cilj vlade podrediti si medije, ki so kritični do oblasti. To naj bi po njegovem vlada počela sistematično, cilj pa naj bi bilo utišanje medijev in ustvarjanje nove realnosti po vzoru Severne Koreje. Tudi predsedujoča odboru, Violeta Tomić, je v imenu Levice sejo označila za farso: "Vsak medij, ki ni vaš, vas že moti," je sporočila predlagateljem, ter jim očitala domnevne "napade na STA in RTV ter kopičenje denarja na Nova24TV". S strani KUL-ovih poslancev smo bili torej priča znani protivladni retoriki, ki pa argumentov predlagateljev seje ne vzdržijo.

EU: V Sloveniji veliko tveganje koncentracije in vpliva na medije

Poslanci opozicije, ki so sejo obstruirali, v slovenskem medijskem prstoru ne vidijo nobenih težav, saj menijo, da je le-ta uravnotežen, trenutna vlada pa si ga želi podrediti. Predlagatelji seje pa opozarjajo na nezakonito medijsko koncentracijo. Alenka Jeraj (SDS) je v imenu predlagateljev seje izpostavila pomen pluralnosti medijskega prostora, za kar pa je potrebna različna medijska ponudba, "ki mora temeljiti na številnih neodvisnih in avtonomnih medijih."

Poročilo o medijskem pluralizmu v EU za Slovenijo navaja kar 75% tveganje koncentracije medijev in 73% tveganje komercialnega in lastniškega vpliva na medije, pove Jerajeva, zato bi morali izboljšati nadzor nad pristojnimi organi, da bi preprečili sporne prevzeme ali združitve, saj je s trenutnim stanjem pri nas kršen Zakon o medijih, ki to področje ureja.

V tem oziru se največkrat omenja medijski "imperij" Martina Odlazka, ki ga tudi Jerajeva navaja kot nezakonit primer združevanja tiska, radia in televizije. "Hobotnica", ki jo posredno obvladuje Odlazek (o tem je v preteklosti poročalo že več medijev) po besedah Jerajeve obsega nad 60 medijev, in "podjetje Salomon, največje podjetje v skupini Media24, ki da jo družina Odlazek obvladuje prek družbe Eurofit, 45,39-odstotni delež Salomona pa je po propadu Kraterja pristal na DUTB."

Mediji pod vplivom levice?

Borut Rončević (Fakulteta za uporabne in družbene študije) koncentracijo Odlazkovih medijev vidi kot utrjevanje idejne koncentracije, ki po njegovem vodi k dominantnosti levičarskih idej. Podobna stališča je predstavila Jerajeva, ki navaja izsledke večih raziskav iz preteklosti; omenimo le raziskavo Zavoda za oživitev civilne družbe, po kateri je "slovenski medijski prostor po svojih političnih in ideoloških preferencah izrazito enostranski" in daje prednost tranzicijski levici, torej naslednikom nekdanjih političnih organizacij.

Odlazkova skupina pa po mnenju Odbora za kulturo ne predstavlja zgolj tveganja ideološke neuravnoteženosti; odbor je namreč FURS-u predlagal tudi preiskavo nekaterih Odlazkovih nakupov (Reporter, Primorske novice, radijska mreža Infonet). Agencija za komunikacijska omrežja in storitve trenutno preiskuje dve Odlazkovi radijski postaji. Omenimo, da mediji poročajo, da naj bi se Odlazku v njegovem imperiju po odhodu z mesta direktorja STA pridružil Bojan Veselinovič.

Odlazka je sicer spremljala tudi Agencija za varstvo konkurence, a po besedah sekretarja na gospodarskem ministrstvu Simona Zajca kršitev na tem področju niso ugotovili, za nadzor same pluralnosti pa agencija ni zadolžena.

Koncentracija v medijih je sistemski problem

Aleš Lipičnik, predsednik Sveta za radiodifuzijo meni, da koncentracija v medijih predstavlja strokovno vprašanje, in ne politično. Koraki naprej po njegovem niso možni, če ne iščemo sistemskih rešitev, kljub temu, da operiramo z imeni in priimki. Temu pritrjuje Gregor Perič (SMC), ki meni, da takšno stanje vpliva na delovanje demokracije.

Da medijski prostor ni uravnotežen, meni tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je kritiziral predvsem poročanje RTV, Tadeja Šuštar Zalar (NSi) pa je povedala, da medijska svoboda v Sloveniji sicer obstaja, problem pa ostaja koncentracija.

Prisotni Domen Savič, direktor zavoda Državljan D je v duhu KUL-a celo obsodil oglaševanje države in državnih podjetjih v nekaterih medijih, tudi v Domovini. Zaradi domnevnih zlorab je k odstopu pozval ministre za obrambo, delo, zdravstvo in kmetijstvo. Na drugi strani pa je Bojan Požar opozoril na državno financiranje Odlazkovih medijev in sporno oglaševanje na komercialni televiziji POP TV.

Se lahko situacija obrne?

"Na koncu bo obvladoval vse medije, razen POP TV in nacionalne televizije. Stvari gredo v to smer. Najbolj ironično pa je, da pri tem sodeluje država. Podjetje Salomon je v 46-odstotni lasti države in je eno od osnovnih podjetij Odlazkove hobotnice. Država je ves čas gledala stran, davkoplačevalci pa v veliki meri financiramo Odlazkovo hobotnico," je povedal Požar.

Izpostavil pa je tudi tezo, s katero opozarja na pasti premajhne pluralnosti medijev, hkrati pa svari trenutno levo opozicijo pred bumerangom: "Na koncu se bo Odlazek odločil in šel k desnici in se bo stvar obrnila. To sploh ni težava. Gre se tja, kjer je denar."