Bo Odlazkov medijski “imperij” preiskoval FURS in kdo si v resnici hoče podrediti medije?

Rok Frelih
11

“Mediji so še zadnji korak, katerega ta vlada očitno ne upa podjarmiti, in ga tudi ne bo,” je bil jasen poslanec SAB Marko Bandelli. Včeraj je namreč potekala 44. izredna  seja parlamentarnega Odbora za kulturo, na kateri so poslanci na predlog SDS in SMC obravnavali koncentracijo medijev v Sloveniji.

“Koalicija želi novo realnost po vzoru Severne Koreje”

Sejo so predstavniki KUL-a obstruirali. Kot razlog za to je Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) navedla stališče, da je sklic te seje navadna farsa, saj (po njenem) o koncentraciji medijev govori tisti, ki si za koncentracijo ideološko obarvanih medijev prizadeva že desetletja. Bandelli je kot provokacijo občutil prisotnost preiskovalnega novinarja Bojana Požarja, ki je “za koalicijo simbol poštenega poročanja”, a po njegovem “laže, zavaja, ponižuje, žali drugače misleče”, kar vodi v atokracijo.

Tudi Marko Koprivc (SD) meni, da je cilj vlade podrediti si medije, ki so kritični do oblasti. To naj bi po njegovem vlada počela sistematično, cilj pa naj bi bilo utišanje medijev in ustvarjanje nove realnosti po vzoru Severne Koreje. Tudi predsedujoča odboru, Violeta Tomić, je v imenu Levice sejo označila za farso: “Vsak medij, ki ni vaš, vas že moti,” je sporočila predlagateljem, ter jim očitala domnevne “napade na STA in RTV ter kopičenje denarja na Nova24TV”. S strani KUL-ovih poslancev smo bili torej priča znani protivladni retoriki, ki pa argumentov predlagateljev seje ne vzdržijo.

EU: V Sloveniji veliko tveganje koncentracije in vpliva na medije

Poslanci opozicije, ki so sejo obstruirali, v slovenskem medijskem prstoru ne vidijo nobenih težav, saj menijo, da je le-ta uravnotežen, trenutna vlada pa si ga želi podrediti. Predlagatelji seje pa opozarjajo na nezakonito medijsko koncentracijo. Alenka Jeraj (SDS) je v imenu predlagateljev seje izpostavila pomen pluralnosti medijskega prostora, za kar pa je potrebna različna medijska ponudba, “ki mora temeljiti na številnih neodvisnih in avtonomnih medijih.”

Poročilo o medijskem pluralizmu v EU za Slovenijo navaja kar 75% tveganje koncentracije medijev in 73% tveganje komercialnega in lastniškega vpliva na medije, pove Jerajeva, zato bi morali izboljšati nadzor nad pristojnimi organi, da bi preprečili sporne prevzeme ali združitve, saj je s trenutnim stanjem pri nas kršen Zakon o medijih, ki to področje ureja.

V tem oziru se največkrat omenja medijski “imperij” Martina Odlazka, ki ga tudi Jerajeva navaja kot nezakonit primer združevanja tiska, radia in televizije. “Hobotnica”, ki jo posredno obvladuje Odlazek (o tem je v preteklosti poročalo že več medijev) po besedah Jerajeve obsega nad 60 medijev, in “podjetje Salomon, največje podjetje v skupini Media24, ki da jo družina Odlazek obvladuje prek družbe Eurofit, 45,39-odstotni delež Salomona pa je po propadu Kraterja pristal na DUTB.”

Mediji pod vplivom levice?

Borut Rončević (Fakulteta za uporabne in družbene študije) koncentracijo Odlazkovih medijev vidi kot utrjevanje idejne koncentracije, ki po njegovem vodi k dominantnosti levičarskih idej. Podobna stališča je predstavila Jerajeva, ki navaja izsledke večih raziskav iz preteklosti; omenimo le raziskavo Zavoda za oživitev civilne družbe, po kateri je “slovenski medijski prostor po svojih političnih in ideoloških preferencah izrazito enostranski” in daje prednost tranzicijski levici, torej naslednikom nekdanjih političnih organizacij.

Odlazkova skupina pa po mnenju Odbora za kulturo ne predstavlja zgolj tveganja ideološke neuravnoteženosti; odbor je namreč FURS-u predlagal tudi preiskavo nekaterih Odlazkovih nakupov (Reporter, Primorske novice, radijska mreža Infonet). Agencija za komunikacijska omrežja in storitve trenutno preiskuje dve Odlazkovi radijski postaji. Omenimo, da mediji poročajo, da naj bi se Odlazku v njegovem imperiju po odhodu z mesta direktorja STA pridružil Bojan Veselinovič.

Odlazka je sicer spremljala tudi Agencija za varstvo konkurence, a po besedah sekretarja na gospodarskem ministrstvu Simona Zajca kršitev na tem področju niso ugotovili, za nadzor same pluralnosti pa agencija ni zadolžena.

Koncentracija v medijih je sistemski problem

Aleš Lipičnik, predsednik Sveta za radiodifuzijo meni, da koncentracija v medijih predstavlja strokovno vprašanje, in ne politično. Koraki naprej po njegovem niso možni, če ne iščemo sistemskih rešitev, kljub temu, da operiramo z imeni in priimki. Temu pritrjuje Gregor Perič (SMC), ki meni, da takšno stanje vpliva na delovanje demokracije.

Da medijski prostor ni uravnotežen, meni tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je kritiziral predvsem poročanje RTV, Tadeja Šuštar Zalar (NSi) pa je povedala, da medijska svoboda v Sloveniji sicer obstaja, problem pa ostaja koncentracija.

Prisotni Domen Savič, direktor zavoda Državljan D je v duhu KUL-a celo obsodil oglaševanje države in državnih podjetjih v nekaterih medijih, tudi v Domovini. Zaradi domnevnih zlorab je k odstopu pozval ministre za obrambo, delo, zdravstvo in kmetijstvo. Na drugi strani pa je Bojan Požar opozoril na državno financiranje Odlazkovih medijev in sporno oglaševanje na komercialni televiziji POP TV.

Se lahko situacija obrne?

“Na koncu bo obvladoval vse medije, razen POP TV in nacionalne televizije. Stvari gredo v to smer. Najbolj ironično pa je, da pri tem sodeluje država. Podjetje Salomon je v 46-odstotni lasti države in je eno od osnovnih podjetij Odlazkove hobotnice. Država je ves čas gledala stran, davkoplačevalci pa v veliki meri financiramo Odlazkovo hobotnico,” je povedal Požar.

Izpostavil pa je tudi tezo, s katero opozarja na pasti premajhne pluralnosti medijev, hkrati pa svari trenutno levo opozicijo pred bumerangom: “Na koncu se bo Odlazek odločil in šel k desnici in se bo stvar obrnila. To sploh ni težava. Gre se tja, kjer je denar.”

 

 

11 KOMENTARJI

  1. Dajte, ne spreminjat priimkov v srbohrvaško obliko. Poslanec Gregor se piše Perič in ne Perić. Če fašistom ni uspelo poitaljančit imen, ni potrebno, da jih sami srbohrvatiziramo v samostojni Sloveniji.

  2. 102cm je glih 1020mm ali 1,02m.
    Za vse z IQ nekje v razumnem vrhu gausove krivulje je stvar jasna:
    Odlazkov imperij, tiskani dnevniki, RTV javna hiša in POPularna privatna hiša, gore svinjajočih trolov na družabnih omrežjih…
    Uravnoteženo kot macolin ročaj!

  3. Zanimivo tolmašenje medije: vaši in naši. No, pa dajmo zdaj prešteti naše in vaše medije ker očitno na levem polu končno priznavate, da imate vaše medije. In če gremo še naprej. V opoziciji tudi navajate, da ne boste pustili sedanji vladi, da si podjarmi vaše medije. No, zdaj je torej jasno, da obstajajo vaši in naši mediji. ker do zdaj ste govorili, da si vlada želi prisvojiti ali podjarmiti neodvisne medije. To je pa zdaj že napredek. Torej neodvisnih medijev nimamo več. Kar tudi pomeni, da ni nobenega razloga da financiram RTV, ki je vaš medij ampak se bom sam odločil, kaj bom financiral. RTV bi razdelil na dva dela in sicer na informativno-političnega ter kulturo-šport. Drugega še financiramo, prvega pa nič več in naj si najdejo prostor na trgu.

    • Slovenecsm, ti lahko pišeš skupaj z drugimi, vključno z mano, da RTVSLO ni moj/naš medij, še manj neodvisen, ampak čista leva propaganda, ali še huje: PR globoke države. Ampak, kaj je doslej naredila desna vlada v tem pogledu? Nič! Zero, nula.

      Niti ene uradne izjave o črtanju obveznega prispevka za za javno RTV ali kake druge radikalne poteze nismo slišali iz ust uradnih predstavnikov Janševe vlade. Namesto tega se vlada nateguje v nesmiselnem sporu z STA, zaradi katerega ves Bruselj skače v luft, vsa zadeva pa je vihar v kozarcu vode, saj STA v glavnem prenaša vesti, toda ključna je interpretacija političnega dogajanja, ki jo v konjskih dozah izvaja javna RTV v korist vojih gopodarjev.

      • Zato ker vlada JJ ne krši veljavnih zakonov, Navigator, in je naročnina za RTV z zakonom določena. Bo pa treba, če bodo nedesne stranke dobile ustrezno večino na majskih volitvah (in vse bolj sem prepričana, da se bo to tudi zgodilo), treba v reformo RTV. Predlog razdelitve RTCSLO na dva dela, z izločenjem informativno-politično-dokumentarnega programa, kot predlaga Slovenecsm, se mi zdi ena od boljših in pravzaprav edina realna opcija, ki sem jo slišala v zvezi z RTVSlo in ki bi celo utegnila delovati. Vendar je pri izločitvi političnega dela potrebno najti model, kako to izvesti. Sem za to, da se ta trži, vendar tako, da ga ne more financirati ena sama politična opcija. Namesto, da cela plejada strank udbokomunistične levice financira program z denarjem, ki so ga prenesli v davčne oaze, je treba najti model, da programa ne bodo ideološko zavzele številčnejše ideološko sorodne stranke, temveč je to monopoliziranje ideologije treba preprečiti na nek pameten način, tako da bodo različna mnenja lahko uravnoteźeno prišla do izraza. Leva, desna, sredinska, ni važno, ne sme se pa tehtnica nagniti samo na eno stran, kot doslej. Sicer je vse brezveze. Seveda morajo politkomisarji in aktivistični propagatorji, ki se skrivajo za novinarsko profesijo, takoj dobiti odpoved in prepoved delovanja v javnem zavodu zaradi kršitve novinarskega kodeksa innkodeksa rtv hiše. Oboje kršijo že sedaj.

  4. Tako koalicija kot opozicija gleda na problem medijev iz socialističnih pozicij.
    To pomeni, da politika nima za izhodišče kapitalistične logike in sicer da so tudi mediji oz. bi le ti morali podvrženi v čim večji meri tržnim zakonitostim.
    Vzemimo teoretičen problem, da bi vlada z resnično poštenimi nameni dosegla, da bi mediji poročali ideološko nepristransko a bi zaradi tega postali bralcem nezanimivi in ker jih le ti ne bi kupovali bi propadli. Če lastnik medijev ni država oz. držav ni glavni sponzor je ta teza z vidika lastnikov naravnost smešna.
    Torej problem za zagovornika trnih zakonitosti ni v tem kaj hoče vsakokratna politika ampak kaj zanima ljudi oz. katra ideološka poanta če to že ni nevtralnost jih bolj privlači.
    Osebno ne verjame teoriji, da tudi, če bi bili lahko mediji pa tudi, če bi bili v javni oz, državni lasti ideološko oz. politično nevtralni. Zato prizadevanje vlade ni mogoče razumeti drugače kot, da si skuša podrediti medije, kdor to razume drugače je zelo zelo naiven.
    V strankarskem sistemu pa je to prizadevanje obenem povsem neplodno mediji bodo v primeru, da so finančno odvisni od politike pač pisali po nareku vsakokratne politike na oblasti. Desna vlada torej pripravlja sitem, ki bo olajšal in omogočil dodaten sistemski vpliv leve vlade, ko bo izvoljena na že tako levo orientirane ideologije.

    • Peter, spet pelješ stvari od bistva. Pri nas je problem, da je udbokučanistična mašinerija skoraj vse medije v državi z izjemo nekaterih novih, ki so vznikali zadnjih nekaj let, VKLJUČNO z javnim zavodom RTVS, ki ga financiramo vsi drźavljani, namensko in načrtno p9n9vno pidredila sebi na enak način, kot so to naredili in delali v komunizmu, s pregonom poštenih nilivinarjev in inštaliranjem svojih političnih komisarjev v te iste medije. To nima nič opraviti z normalnim poslovnim lastninjenjem in zakonitiminpostopki. Vlada sicer ne govori o objektivnosti medijev, temveč o njihovi uravnoteženosti, pri čemer je mišljena tudi lastniška struktura, ki ni fel nezakonitega financiranja in podreditve s strani političnih gazd iz prejşnjega totalitarnega sistema in ne služi zaščiti totalitarizma, temveč k večji razpršenosti in slišanju različnih mnenj (kontra eni sami mnenjski mašineriji pod lastniškim in političnim nadzorom bivše partije). Glede RTV pa se govori o profesionalizmu kot nasprotju ideološkemu aktivizmu. Tudi po zakonu RTV mora delovati profesionalno in ne ideološko aktivistično.

      Si pameten človek, Peter, o tem ni dvoma, vendar se tudi rad sprenevedaš in namerno reduciraš nekatere pojave na to, kar niso, in ti že veš, zakaj.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime