Baltske države v bojazni pred Rusi za pomoč prosijo zvezo NATO

Uredništvo

27. 2. 2016 ob 10:32
0 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Latvija in njene sosede potrebujejo pomoč v obrambi pred rusko grožnjo, je sporočilo latvijskega zunanjega ministra Edgarsa Rinkēvičsa.

Ob nedavnem obisku v Washingtonu je apeliral, naj NATO pomaga Baltskim državam zagotoviti varnost pred ekspanzionistično politiko Rusije, piše spletni portal Politico.

Rinkēvičs je eden izmed tistih, ki najbolj zavzeto pričakujejo srečanje članic NATO pakta v Varšavi letos julija. Na njem bo zahteval, da se članice severnoatlantskega zavezništva med seboj dogovorijo za varovanje držav v baltski regiji.

Latvijski zunanji minister si za reševanje tega problema želi večje prisotnosti zavezniških enot na skrajnem vzhodnem robu držav članic, želi pa si tudi drugih obrambnih zmogljivosti, kot tudi vojaške opreme.

"Čutimo, da potrebujemo več varnostnih ukrepov, brez katerih smo izpostavljeni tveganjem. Zato baltske države vztrajamo, da se število vojakov članic zveze NATO na naših ozemljih poveča" pravi Rinkēvičs.

Po zadnji študiji vojnih iger v izvedbi ameriške organizacije Rand Corp bi namreč v primeru napada na Baltik ruske sile v estonsko in latvijsko prestolnico vstopile v 36 do 60 urah. Študija ugotavlja, da za ustavitev ruskih mehaniziranih enot, ki bi prodrle preko meja na Baltik v regiji ni dovolj enot članic zveze NATO in niso primerno pozicionirane.

Kako Rusija ogroža Baltik?

Države v baltski regiji so zaskrbljene predvsem zaradi ruskih intervencij na Krimu in v vzhodni Ukrajini, ki nakazujejo možnosti ruskih širših vojaških posredovanj v regiji.

"V takšni situaciji smo od leta 2014 in v kratkem se ne bo spremenila. Kršenje mednarodnega prava, priključitev Krima, dogodki v vzhodni Ukrajini kažejo, da moramo na novo domisliti strategijo zavezništva," meni latvijski zunanji minister. Dodaja, da je čas za NATO 3.0 - nov strateški pristop zavezništva po prejšnjem iz obdobja po padcu Varšavskega pakta, ki bi ga lahko imenovali NATO 2.0.

V obdobju relativnega miru in stabilnost v Evropi so se namreč obrambni proračuni držav članic kljub zavezam vztrajno krčili in mnogi ne dosegajo zahtevanih 2 % BDP. Tako tudi Latvija za svojo obrambo nameni zgolj 1,4% svojega BDP.

Zgodovina odnosov baltskih držav in Rusije

Zgodovina slabih odnosov med baltskimi državami in Rusijo se začenja z boljševistično revolucijo v Rusiji leta 1917. Boljševiki so baltske države videli kot zid med njimi in preostalo Evropo, ki so ga hoteli zrušiti. A kontrole nad baltskimi državami jim ni uspelo vzpostaviti, zato so z njimi leta 1920 z podpisali mirovne pogodbe.

Rusi so se na tak način "za vedno" odrekli ozemlju baltskih držav. Z Latvijo je nato Rusija podpisala še pogodbo o nenapadnaju leta 1926, z Estonijo in Litvo pa leta 1932.

A že leta 1939 je Sovjetska zveza z Nemčijo podpisala Molotov-Ribbentrop pakt, ki je predvideval razdelitev Evrope na nemško in rusko sfero. Latvija in Estonija bi tako pripadla Rusom, čez čas pa tudi Litva. Zaradi sovjetskega pritiska so bile baltske države primorane v podpis pakta o obrambi in vzajemni pomoči, ki je Sovjetski zvezi omogočil na ozemlju baltskih držav pozicionirati svoje vojaške sile.

Leta 1940 je sovjetska vojska vkorakala v vse tri države in jih anektirala k Sovjetski zvezi. Leto kasneje je v operaciji Barbarossa vlogo okupatorja za štiri leta prevzela Nemčija. Po sovjetski protiofenzivi na vzhodni fronti so Litva, Latvija in Estonija spet prišle pod sovjetsko oblast, kjer so ostale do razpada Sovjetske zveze leta 1991.

Strah pred Rusi je v teh državah zato razumljiv in upravičen.