Balkanska fronta ruske invazije Ukrajine

Peter Jerman


Prejšnji teden so v Evropi ponovno zadonele sirene zračnega napada, a tokrat ne v Ukrajini, ampak v severnem delu Kosova. Prejšnjetedenska kriza na meji med Srbijo in Kosovom je le še en dokaz, kako je ruska invazija na Ukrajino zrušila mednarodni mir in stabilnost, ki sta bila v Evropi vzpostavljena po koncu hladne vojne. Hkrati je incident v Mitrovici spet pokazal realno možnost domino efekta vojne v Ukrajini zaradi načrtov Beograda in Moskve na Balkanu.

Čeprav se Srbija že več let približuje Evropski uniji (EU), se je ta država v zadnjih letih, odkar ji predseduje Aleksandar Vučić, večkrat zapletla z ultranacionalističnimi idejami. Trenutni pogled predsednika Srbije in njegovih zaveznikov se osredotoča na koncept t.i. »srbskega sveta«. Ta posredno obuja vizijo Velike Srbije, čeprav se Vučić zaveda, da je ta v trenutnih okoliščinah neizvedljiva. Znotraj te sheme ima ključno vlogo ruski predsednik Vladimir Putin, ki ima v regiji dva cilja, o katerih pišemo v nadaljevanju. Poleg njega ima v hierarhiji srbsko-ruskih balkanskih načrtov posebno vlogo še voditelj Republike Srbske Milorad Dodik.

Agent Dodik na delu


Slednji je sedaj že več let na delu pri destabilizaciji Bosne in Hercegovine (BiH). Kljub temu, da je bil Dodik na začetku svoje politične kariere podpornik novonastale BiH, je voditelj bosanskih Srbov sedaj že dolga leta njen velik nasprotnik. Če je nekoč podpiral integracijo BiH v EU in je celo priznaval genocid, ki se je zgodil v Srebrenici, Dodik danes stoji na skoraj popolnoma istih stališčih kot Milošević v devetdesetih letih.
Če je nekoč podpiral integracijo BiH v EU in je celo priznaval genocid, ki se je zgodil v Srebrenici, Dodik danes stoji na skoraj popolnoma istih stališčih kot Milošević v devetdesetih letih.

Zadnja leta je to postalo še posebej jasno z njegovimi blokadami bosanskega sistema vladanja. Nazadnje je lani dokončno prestopil Rubikon in odpeljal Republiko Srbsko iz več državnih inštitucij BiH. S tem je Dodik začel neposredno uničevanje BiH, ki je zaradi vojne v Ukrajini končno ujela nekaj pozornosti Zahoda.

Ko je na začetku junija Dodik spet začel groziti, je bila tokrat reakcija Nemčije hitra in učinkovita. Nemški Bundestag je nemudoma sprejel resolucijo, s katero bo vrnil nemške vojake v vojaško misijo EU v BiH Althea, potem ko jo je Nemčija zapustila pred 10 leti. Hkrati je takrat nemška ministrica za zunanje zadeve Annelena Baerbock opozorila, da je Nemčija pripravljena poslati večjo število sil v primeru, da Dodik začne zaostrovati svojo destruktivno politiko.

Padec Kijeva bi lahko pomenil vojno na Balkanu


A vsi srbski načrti ne bi bili možni brez ključne podpore in usmerjevalnih potez s strani ruske vlade na čelu s Putinom in ruskim ministrom za zunanje zadeve Sergejem Lavrovom. Dolgoletna podpora Rusije srbskim nacionalističnim težnjam je bila doslej manj pomembna, vsaj dokler se ni začela vojna v Ukrajini, a je kljub temu vedno bila prisotna in je počasi načenjala vzpostavljen regionalni mir.

Ruska podpora seveda ne izvira iz kakšnih kulturnih ali zgodovinskih razlogov, ampak predvsem iz ruskih imperialističnih ciljev. Prvotni cilj Rusije je destabilizacija Zahodnega Balkana, ki bi povzročila premik pozornosti Zahoda z Ukrajine na Balkan. Drugi, bolj maksimalističen cilj Rusije, je širjenje ruskega vpliva na Balkanu in vzpostavljanje novih zavezništev.
Ruska podpora seveda ne izvira iz kakšnih kulturnih ali zgodovinskih razlogov, ampak predvsem iz ruskih imperialističnih ciljev.

Več poročil in analiz je nakazalo, da bi v primeru padca Kijeva na začetku vojne ruska vojska vstopila v Transnistrijo in nato še v Moldavijo ter tako prišla na meje Balkana. Pri dokončni okupaciji in pacifikaciji Ukrajine bi verjetno pomagala tudi beloruski diktator Aleksander Lukašenko in posredno tudi madžarski voditelj Viktor Orban. Slednji je večletni politični in finančni podpornik Dodika in Vučića. Istočasno bi se na Zahodnem Balkanu aktivirala Dodik in Vučić, ki bi s sproženjem nemirov v Bosni, Črni gori in na Kosovu ponovno ogrozila stabilnost ter javni red in mir v teh državah. Tako bi situacija postala zrela za nastanek večjega kaosa v vsej regiji, ki bi škodil predvsem Evropski uniji.

K sreči Kijev ni nikoli padel, obisk Lavrova v Beogradu je bil ustavljen in "zasebni" obisk Vučića v Jasenovcu na Hrvaškem prav tako, zato se je razvoj dogodkov odvil v drugo smer. Kljub temu nam je incident prejšnjega tedna pokazal, da so grožnje še vedno povsem možne in da mora Zahod še naprej z največjo previdnostjo spremljati dogajanja na Balkanu.

Pri tem se mora primerno odzivati tudi Slovenija, ki je nenazadnje (vsaj do konca letošnjega leta) še vedno odgovorna za schengensko mejo med Evropo in Balkanom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

film
[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
  • 08. 02. 2025
Vsi smo blago
  • 06. 02. 2025
nasprotje
Zakaj dopuščamo, da je vse obrnjeno na glavo?
  • 05. 02. 2025