Avstrijski škof ne dovoli protimigrantske ograje na cerkveni zemlji, saj ta "ni v skladu s krščanskim etosom"

POSLUŠAJ ČLANEK

Novembra lani je Avstrija, zaradi navala migrantov, začela s postavljanjem ograje na svojih južnih mejah s Slovenijo in Italijo, sredi aprila letos pa je vlada naznanila, da bodo okoli pet kilometrov ograje postavili tudi na meji s Madžarsko.

Vendar tej potezi ostro nasprotuje avstrijski škof obmejne katoliške škofije Eisenstadt, Ägidius Zsfikovics. Na ozemlju, ki je v lasti Cerkve, avstrijski oblasti namreč ne dovoli gradnje ograje, ki bi beguncem preprečevala vstop v državo iz sosednje Madžarske.

Zsfikovics pravi, da razume skrbi ter strahove državljanov, vendar krščanski odgovor na krizo ne sme biti gradnja ograj in zidov.

Predstavnik škofije za odnose z javnostmi, Dominik Orieschnig, je za Catholic Herald potrdil, da je škofija že prejela veliko jeznih odzivov s strani "tako imenovanih katoličanov", vendar je poudaril, da bi dovoljenje za postavitev ograje pomenilo delovanje proti jasnemu pozivu papeža Frančiška. Slednji je ob nedavnem obisku grškega otoka Lezbos pozval proti gradnji ograj in zapiranju meja.

Avstrijska katoliška tiskovna agencija Kathpress je pred nekaj dnevi sporočila, da bo zaradi škofove prepovedi gradnje ograje ostala vrzel na meji med Avstrijo in Madžarsko, in sicer v bližini Moschendorfa na cerkvenih ozemljih.

Vendar ne gre za edino vrzel v ograji - okoli 700 metrov dolga luknja bo ostala tudi na meji s Slovenijo, saj so se postavljanju le-te na njihovi zemlji uprli lokalni vinogradniki. Ograja bi namreč morala potekati sredi njihovih vinogradov.

Glede svoje odločitve je škof Zsfikovics za Catholic Herald povedal naslednje:

"Ograja na meji nasprotuje tako evangelijem kot tudi jasnim pozivom papeža Frančiška celotni Evropi. To zlasti velja za našo škofijo, ki je v preteklosti delovala v senci železne zavese. V zadnjih mesecih smo storili vse, da bi odprli naša vrata ljudem, ki potrebujejo pomoč, tako da smo jim dali ne le strehe nad glavo, ampak smo jim z odprtimi srci tudi zagotovili dostojanstvo."

V intervjuju za avstrijski dnevnik Kurier je škof še dejal, da sicer ne nasprotuje prisotnosti policije in mejne kontrole, ki med drugim na cerkvenem ozemlju parkira svoja vozila. Vendar pa se ne more strinjati z novim sistemom mejne kontrole, zlasti v letu, ko Cerkev praznuje leto usmiljenja.

"Zdi se mi izjemno nesprejemljivo, da na začetku 21. stoletja postavljamo ograje. Odraščal sem v času železne zavese in doživel mnoga ponižanja ob prečkanju meje ... temu se moramo v imenu človečnosti upreti," je še dodal Zsfikovics, ki je med drugim tudi odgovoren za koordinacijo pomoči beguncem pri škofovski konferenci Evropske skupnosti (COMECE), ki ima sedež v Bruslju.

Poudaril je tudi, da so lokalne cerkvene skupnosti dale zatočišče večini izmed 200.000 beguncev, ki so mejo prečkali v bližini Nickelsdorfa.

"Begunska kriza je test v ognju za krščanstvo. Ta odločitev ne pomeni, da naša škofija ne razume strahov in skrbi prebivalcev. Vendar bi s postavanjem ograj in zidov ne ravnali po krščanskem etosu. Obstajati morajo drugačni, krščanski odgovori," je za Radio Vatikan pojasnil tiskovni predstavnik škofije Orieschnig.

Avstrijske škofije namestile 43 tisoč beguncev

Avstrijska škofovska konferenca na svoji spletni strani vodi koordinacijo z namestitvami za begunce v okviru samostanov in župnij. Pri tem ji pomaga tudi avstrijska Karitas, ki trenutno skrbi za namestitve več kot 43 tisoč beguncev.

Škofovska konferenca prav tako ostro nasprotuje sprejetje ostrejše azilne politike, za katero se pričakuje, da bo sprejeta maja letos.

Avstrija je danes že sprejela do sedaj enega najstrožjih zakonov v zvezi s sprejemanjem migrantov. Slednji dovoljuje, da lahko vlada razglasi izredno stanje v državi, če oceni, da število migrantov ogroža nacionalno varnost. Poleg tega lahko vse migrante zavračajo neposredno na meji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike