Avstrijski parlament enotno za uradno priznanje nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji

Uredništvo
3

Avstrijski parlament se je na sredini seji z glasovi vseh petih poslanskih skupin zavzel, da naj Slovenija tam živečo nemško govorečo skupnost uradno prizna kot narodno skupnost. V sklepu parlament poziva avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga k prizadevanjem v tej smeri tako na dvostranski kot evropski ravni.

Avstrijski parlament je omenjeno zahtevo sicer pred tem nazadnje soglasno potrdil leta 2018, je pa tokratna pobuda skupno že četrta po vrsti.

3 KOMENTARJI

  1. Bodo Avstrijci preje izplačali avtohtoni narodni skupnosti koroški Slovenci pri njih in tudi štajerski Slovenci razliko med sredstvi, ki jih za delovanje dobivajo nemška in slovenska društva in organizacije. Slovenska že 20 let !!! dobivajo le petino toliko denarja, kot nemška. Kot, da njihovi člani ne bi bili državljani Avstrije. To v praksi pomeni, da ima slovenska knjižnica deželnega in narodnega pomena v Celovcu 1,5 knjižničarja, nemška istega značaja z manjšim fondom pa kar 17. Nekajkrat večja slovenska glasbena šola pa je bila ukinjena in z zoženim program priključena nemškim šolam, kljub drugačnim zagotovilom oblasti. Da ne bi pisal o stalnih finančnih težavah koroških slovenskih medijev pri izdajanju le teh. Sinoči sem končal branje kronike Franca Resmana, Tratnikovega očeta, Rod pod Peco. Vsem, ki bodo odločali o priznanju nemške skupnosti v Sloveniji – je to eno od najbolj pristnih pisnih del, ki se npr. zaključi, s stavkom »Ko smo se leta 1947 ob peti obletnici izselitve zbrali v Celovcu, smo po zborovanju hoteli iti na Novi trg in pred deželno vlado, ker nam še niso pravno vrnili naših posestev. Policija pa je to preprečila in je poklicala na pomoč še požarno brambo, da nas je pošteno namočila. Šele 2. aprila 1948 je bila končno prepisana naša hiša spet na moje ime. Resmanovim je to uspelo, a še danes nekateri 1942. leta izseljeni koroški Slovenci po pripovedovanju njihovega predsednika izseljencev Jožeta Partla, niso dobili pravno vrnjene njihove posesti. Torej koroški in štajerski Slovenci naj prejmejo 20 let x80% manj prejetih sredstev kot nemška društva, v katera se radi vključujejo Bošnjaki izseljeni iz Slovenije, s pripadki in vso njihovo posest, ki jim jo je zaplenil III. Reich po odločbah o zaplenitvi judovskega premoženja. Ne smemo pozabiti, da bodo nemški Avstrijci bodo vedno glasovali sebi v prid.

  2. Slovenija naj prizna nemško manjšino na Kočevskem pod pogojem, da Avstrija prizna prisotnost Slovencev po vsej Štajerski in Koroški (l. 1948 je bila na Koroškem razmerje 50:50, čeprav je bilo v resnici Slovencev še dosti več, še danes obstajajo v dolinah pod Velikim Klekom vasi, ker govorijo domačini slovensko).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime