Avstrijska protidampinška zakonodaja: protekcionizem ali skrb za delavce?

Andreja Barat
2

    To, da v Evropski uniji velja prost pretok kapitala, blaga in storitev, je jasno vsem. Vendar pa je v zadnjem letu videti, da je ena od članic na to pozabila oz. želi, da zanjo veljajo posebni pogoji. Žal (ali pa tudi ne) je to ravno naša soseda. Odvisno iz katerega zornega kota gledamo. Poizkusimo biti objektivni in poglejmo iz obeh!

    Avstrija si je torej že lani v začetku leta omislila zakon z namenom preprečevanja plačilnega in socialnega dampinga v svoji državi.

    Slovenska stran kovanca

    Mnoga slovenska podjetja so in še nudijo svoje storitve v gospodarsko močnejši sosednji Avstriji. Ker prihajajo iz dežele z nižjim standardom, lahko na trgu ponudijo primerljive storitve po nižji ceni kot avstrijska podjetja. Ker se to dogaja vedno pogosteje, je to začelo motiti nekonkurenčne avstrijske podjetnike, ki so pritisnili na državo, da je ta spremenila zakonodajo in sedaj tujim podjetjem globoko diha za ovratnik.

    Nova zakonodaja tako močno povečuje obseg dokumentacije, ki jo mora tuje podjetje v vsakem trenutku predložiti (v nemščini!). Prav tako se od naročnika storitev, se pravi avstrijske stranke, zahteva plačilo varščine, če se odloči za neavstrijskega ponudnika, kar seveda odbije mnoge stranke.

    Kazni so izjemno visoke in povsem nesorazmerne s težo prekrškov. In predvsem niso samo na papirju, ampak se zelo aktivno izrekajo. Če recimo nimaš pri sebi plačilne liste delavca in nič ne pomaga, če jo posreduješ še isti dan in je popolnoma po predpisih …

    Naslednja težava so avstrijski inšpektorji oz. finančna policija. So namreč neusklajeni. Če prejšnji teden nek inšpektor ni našel napak, to ne pomeni, da jih ta teden njegov kolega ne bo. Tako, da so podjetniki pogosto v nezavidljivem položaju, saj nikoli natančno ne vedno kaj je prav in kaj narobe. Še dobro, da so takšne prakse navajeni tudi od domačih inšpektorjev, da potem šok na tujem ni prevelik (sarkazem off).

    Slovenski podjetniki so tako vložili tožbo na sodišče EU (ravno v teh dneh je bila prva obravnava) in zaenkrat Avstrija še ni predložila pravih argumentov.

    Avstrijska stran kovanca

    Avstrijci sicer zatrjujejo, da nikakor ne gre za diskriminacijo in da so zakon in dejavnosti finančne policije namenjene izključno za preprečevanje izkoriščanja delavcev in zagotavljanju enakega plačila za enako delo na istem območju. Na njihovih tleh se namreč dogaja veliko nepravilnosti in tudi dela na črno.

    Že dolgo je posebej izrazit trend, da ima podjetnik ljudi zaposlene v državi z nižjimi plačami in slabšimi delovnimi pogoji, vsakodnevno pa opravlja storitve na avstrijskih tleh in prikazuje, kot da opravljajo zgolj posamezno storitev po naročilu, na katero so napotili delavce.

    Malo bolj kot mi so občutljivi za kršitve delavskih pravic na njihovih tleh in sankcionirajo delodajalce, ki bi imeli plačilo za svoje storitve po avstrijskem standardu, svojim delavcem pa bi plačevali po »balkanskem«. In so s tem seveda tudi nelojalna konkurenca avstrijskim podjetjem.

    Želijo seveda tudi spodbuditi podjetja, ki imajo veliko dela pri njih, da odprejo podružnico in delajo ter zaposlujejo ljudi po avstrijskih zakonih in pod istimi pogoji kot avstrijska podjetja. In seveda tam plačujejo davke.

    Ima Avstrija pravico uvajati enosmerno ulico?

    Stvari seveda niso črno bele in vsak ima svoj prav. Mnogim slovenskim podjetjem se v zadnjem letu v Avstriji dogaja krivica in prav tako nekateri tudi grobo kršijo pravice delavcev in se skoraj posmehujejo tistim, ki spoštujejo zakonodajo. Seveda velja poudariti, da ne gre samo za slovenska, pač pa tudi poljska, češka, slovaška, madžarska… podjetja.

    Vendar pa smo se Evropejci odločili za skupni, odprti trg. In Avstrija ga zelo intenzivno uporablja v smeri navzven. Svoje tržišče pa bi očitno rada čim bolj zaščitila. Seveda ima vso pravico in tudi dolžnost sankcionirati kršitve na svojem območju, toda sistematično onemogočanje tujih podjetij zaradi »vejic in pik« nikakor ni v duhu prostega trga.

    Ali pa je trg odprt samo na jug in vzhod, v obratni smeri pa ne? Oziroma je v obratni smeri odprt samo za poceni delovno silo za njihova podjetja?

    Vsekakor počakajmo, kaj bo rekla EU…

    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 2

    1. Vprašam se, ali je možno. da bi kako Srbsko ali pa Bosansko podjetje odprlo svojo podružnico v Sloveniji. Ta Slovenska podružnica, pa bi pošiljala v Avstrijo delavce iz drugih Balkanskih držav? Če bi bilo to res, težko govorimo o prostem pretoku v EU.

    Komentiraj