Avstrijska protidampinška zakonodaja: protekcionizem ali skrb za delavce?
POSLUŠAJ ČLANEK
To, da v Evropski uniji velja prost pretok kapitala, blaga in storitev, je jasno vsem. Vendar pa je v zadnjem letu videti, da je ena od članic na to pozabila oz. želi, da zanjo veljajo posebni pogoji. Žal (ali pa tudi ne) je to ravno naša soseda. Odvisno iz katerega zornega kota gledamo. Poizkusimo biti objektivni in poglejmo iz obeh!
Avstrija si je torej že lani v začetku leta omislila zakon z namenom preprečevanja plačilnega in socialnega dampinga v svoji državi.
Mnoga slovenska podjetja so in še nudijo svoje storitve v gospodarsko močnejši sosednji Avstriji. Ker prihajajo iz dežele z nižjim standardom, lahko na trgu ponudijo primerljive storitve po nižji ceni kot avstrijska podjetja. Ker se to dogaja vedno pogosteje, je to začelo motiti nekonkurenčne avstrijske podjetnike, ki so pritisnili na državo, da je ta spremenila zakonodajo in sedaj tujim podjetjem globoko diha za ovratnik.
Nova zakonodaja tako močno povečuje obseg dokumentacije, ki jo mora tuje podjetje v vsakem trenutku predložiti (v nemščini!). Prav tako se od naročnika storitev, se pravi avstrijske stranke, zahteva plačilo varščine, če se odloči za neavstrijskega ponudnika, kar seveda odbije mnoge stranke.
Kazni so izjemno visoke in povsem nesorazmerne s težo prekrškov. In predvsem niso samo na papirju, ampak se zelo aktivno izrekajo. Če recimo nimaš pri sebi plačilne liste delavca in nič ne pomaga, če jo posreduješ še isti dan in je popolnoma po predpisih …
Naslednja težava so avstrijski inšpektorji oz. finančna policija. So namreč neusklajeni. Če prejšnji teden nek inšpektor ni našel napak, to ne pomeni, da jih ta teden njegov kolega ne bo. Tako, da so podjetniki pogosto v nezavidljivem položaju, saj nikoli natančno ne vedno kaj je prav in kaj narobe. Še dobro, da so takšne prakse navajeni tudi od domačih inšpektorjev, da potem šok na tujem ni prevelik (sarkazem off).
Slovenski podjetniki so tako vložili tožbo na sodišče EU (ravno v teh dneh je bila prva obravnava) in zaenkrat Avstrija še ni predložila pravih argumentov.
Avstrijci sicer zatrjujejo, da nikakor ne gre za diskriminacijo in da so zakon in dejavnosti finančne policije namenjene izključno za preprečevanje izkoriščanja delavcev in zagotavljanju enakega plačila za enako delo na istem območju. Na njihovih tleh se namreč dogaja veliko nepravilnosti in tudi dela na črno.
Že dolgo je posebej izrazit trend, da ima podjetnik ljudi zaposlene v državi z nižjimi plačami in slabšimi delovnimi pogoji, vsakodnevno pa opravlja storitve na avstrijskih tleh in prikazuje, kot da opravljajo zgolj posamezno storitev po naročilu, na katero so napotili delavce.
Malo bolj kot mi so občutljivi za kršitve delavskih pravic na njihovih tleh in sankcionirajo delodajalce, ki bi imeli plačilo za svoje storitve po avstrijskem standardu, svojim delavcem pa bi plačevali po »balkanskem«. In so s tem seveda tudi nelojalna konkurenca avstrijskim podjetjem.
Želijo seveda tudi spodbuditi podjetja, ki imajo veliko dela pri njih, da odprejo podružnico in delajo ter zaposlujejo ljudi po avstrijskih zakonih in pod istimi pogoji kot avstrijska podjetja. In seveda tam plačujejo davke.
Avstrija si je torej že lani v začetku leta omislila zakon z namenom preprečevanja plačilnega in socialnega dampinga v svoji državi.
Slovenska stran kovanca
Mnoga slovenska podjetja so in še nudijo svoje storitve v gospodarsko močnejši sosednji Avstriji. Ker prihajajo iz dežele z nižjim standardom, lahko na trgu ponudijo primerljive storitve po nižji ceni kot avstrijska podjetja. Ker se to dogaja vedno pogosteje, je to začelo motiti nekonkurenčne avstrijske podjetnike, ki so pritisnili na državo, da je ta spremenila zakonodajo in sedaj tujim podjetjem globoko diha za ovratnik.
Nova zakonodaja tako močno povečuje obseg dokumentacije, ki jo mora tuje podjetje v vsakem trenutku predložiti (v nemščini!). Prav tako se od naročnika storitev, se pravi avstrijske stranke, zahteva plačilo varščine, če se odloči za neavstrijskega ponudnika, kar seveda odbije mnoge stranke.
Kazni so izjemno visoke in povsem nesorazmerne s težo prekrškov. In predvsem niso samo na papirju, ampak se zelo aktivno izrekajo. Če recimo nimaš pri sebi plačilne liste delavca in nič ne pomaga, če jo posreduješ še isti dan in je popolnoma po predpisih …
Naslednja težava so avstrijski inšpektorji oz. finančna policija. So namreč neusklajeni. Če prejšnji teden nek inšpektor ni našel napak, to ne pomeni, da jih ta teden njegov kolega ne bo. Tako, da so podjetniki pogosto v nezavidljivem položaju, saj nikoli natančno ne vedno kaj je prav in kaj narobe. Še dobro, da so takšne prakse navajeni tudi od domačih inšpektorjev, da potem šok na tujem ni prevelik (sarkazem off).
Slovenski podjetniki so tako vložili tožbo na sodišče EU (ravno v teh dneh je bila prva obravnava) in zaenkrat Avstrija še ni predložila pravih argumentov.
Avstrijska stran kovanca
Avstrijci sicer zatrjujejo, da nikakor ne gre za diskriminacijo in da so zakon in dejavnosti finančne policije namenjene izključno za preprečevanje izkoriščanja delavcev in zagotavljanju enakega plačila za enako delo na istem območju. Na njihovih tleh se namreč dogaja veliko nepravilnosti in tudi dela na črno.
Že dolgo je posebej izrazit trend, da ima podjetnik ljudi zaposlene v državi z nižjimi plačami in slabšimi delovnimi pogoji, vsakodnevno pa opravlja storitve na avstrijskih tleh in prikazuje, kot da opravljajo zgolj posamezno storitev po naročilu, na katero so napotili delavce.
Malo bolj kot mi so občutljivi za kršitve delavskih pravic na njihovih tleh in sankcionirajo delodajalce, ki bi imeli plačilo za svoje storitve po avstrijskem standardu, svojim delavcem pa bi plačevali po »balkanskem«. In so s tem seveda tudi nelojalna konkurenca avstrijskim podjetjem.
Želijo seveda tudi spodbuditi podjetja, ki imajo veliko dela pri njih, da odprejo podružnico in delajo ter zaposlujejo ljudi po avstrijskih zakonih in pod istimi pogoji kot avstrijska podjetja. In seveda tam plačujejo davke.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
2 komentarja
Kraševka
Vprašam se, ali je možno. da bi kako Srbsko ali pa Bosansko podjetje odprlo svojo podružnico v Sloveniji. Ta Slovenska podružnica, pa bi pošiljala v Avstrijo delavce iz drugih Balkanskih držav? Če bi bilo to res, težko govorimo o prostem pretoku v EU.
AlojzZ
"Vsekakor počakajmo, kaj bo rekla EU…"
No pa čakajmo, čakajmo, čakajmo ...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.