Avstrijska pravosodna ministrica nad križe v šolah, državljani jih odločno branijo
POSLUŠAJ ČLANEK
Novo leto je, skupaj z novo vlado, prineslo nove razprave o verskih simbolih v avstrijskih javnih prostorih. Naša severna soseda je pretekli teden zopet odprla razprave o tem, ali razpela oz. križi sodijo na stene javnih ustanov ali ne.
Tokrat je razpravo sprožila nova pravosodna ministrica Alma Zadić iz vrst Zelenih. A takoj se je izkazalo, Avstrijci križev ne dajo, pa najsi so katoličani ali ne.
Zadićeva, sicer begunka iz Bosne in Hercegovine, se je zavzela za "jasno ločitev Cerkve in države" in za ORF dejala, da ima “zelo sekularen pogled na državo”. Kot je povedala, imajo tudi znotraj stranke Zelenih zelo različne poglede na križe v javnih prostorih. Ministrica meni, da so javni prostori prav lahko brez verskih simbolov, a se zaveda, da to mnenje v Avstriji ni večinsko.
"Izogibajte se križev v javnih zgradbah, gospa Zadić!" se je na njene izjave odzval vodja FPÖ Norbert Hofer. Po mnenju stranke svobodnjakov, ki jo Hofer vodi, bi Zeleni v vladi morali spoštovati tudi avstrijske vrednote in tradicijo. Križi v razredih "bodo tam ostali", je dejal tudi šolski minister Heinz Fassmann, ki se je skliceval na zakonodajo. Hofer je predsedika stranke ÖVP in zveznega kanclerja Sebastiana Kurza pozval, naj se jasno zaveže k temu, da bodo križi ostali v šolskih učilnicah, v sodnih dvoranah in na gorskih vrhovih.
Vprašanje križev v javnih prostorih v Avstriji sicer ni jasno urejeno. Razpela imajo po svojih državnih zakonih v vseh učilnicah tako otroci v šolah v Salzburgu, Zgornji Avstriji, Predarlski in Gradiščanski. V vseh drugih zveznih deželah pa imajo razpela le v učilnicah, kjer je večina učencev kristjanov. Na drugi strani ni nobene zakonske določbe, ki bi zahtevala križ v sodnih dvoranah, a tudi nobene, ki bi verske simbole izrecno prepovedovala.
Vprašanje verskih simbolov in praks so sicer pogosta tema versko in kulturno občutljivih Avstrijcev. O križih so tako razprave tekle v lanski volilni kampanji, leta 2018 pa so o njih razpravljali tudi v Nemčiji. Na Bavarskem so tedaj sprejeli zakon, po katerem so v javne ustanove obesili križe. "V Avstriji v tem pogledu ne vidimo nobene potrebe, saj imamo v bistvu jasno ločitev med cerkvijo in državo ... Križ je za nas kulturni simbol, saj kaže na judovsko-krščanske korenine naših etičnih in kulturnih norm," je tedaj za Kurier dejal avstrijski podpredsednik Heinz-Christian Strache.
Več kot dve tretjini Avstrijcev je sicer v preteklih javnomnenjskih anketah podpiralo križe na stenah javnih ustanov, posebej v šolah. Tudi tisti, ki niso katoličani, večinoma menijo, da je Avstrija katoliška država in mora taka ostati. Številni politiki so tako v razpravi preko socialnih omrežij delili gesla, s katerimi so pozivali k obrambi in ohranitvi avstrijske kulture, simbolov in korenin.
Skoraj hkrati z razpravo o križih se je zopet začela tudi razprava o pokrivanju. Ministrica Susanne Raab iz vrst ljudske ÖVP namreč dejala, da bi bila prepoved nošenja naglavnih rut za učitelje lahko "možen naslednji korak". Vodja Zelenih Werner Kogler je pobudo takoj zavrnil. Predlog v Avstriji ni nov.
V državi sicer od leta 2017 velja prepoved nošenja burke in nikaba, lani pa so prepovedali tudi nošenje naglavnih rut za deklice v osnovnih šolah. Zakon je šel v ustavno presojo na zahtevo islamske skupnosti.
Tokrat je razpravo sprožila nova pravosodna ministrica Alma Zadić iz vrst Zelenih. A takoj se je izkazalo, Avstrijci križev ne dajo, pa najsi so katoličani ali ne.
Ministrica ne želi križev, a se zaveda, da je večina Avstrijcev za križe v javnih ustanovah
Zadićeva, sicer begunka iz Bosne in Hercegovine, se je zavzela za "jasno ločitev Cerkve in države" in za ORF dejala, da ima “zelo sekularen pogled na državo”. Kot je povedala, imajo tudi znotraj stranke Zelenih zelo različne poglede na križe v javnih prostorih. Ministrica meni, da so javni prostori prav lahko brez verskih simbolov, a se zaveda, da to mnenje v Avstriji ni večinsko.
"Izogibajte se križev v javnih zgradbah, gospa Zadić!" se je na njene izjave odzval vodja FPÖ Norbert Hofer. Po mnenju stranke svobodnjakov, ki jo Hofer vodi, bi Zeleni v vladi morali spoštovati tudi avstrijske vrednote in tradicijo. Križi v razredih "bodo tam ostali", je dejal tudi šolski minister Heinz Fassmann, ki se je skliceval na zakonodajo. Hofer je predsedika stranke ÖVP in zveznega kanclerja Sebastiana Kurza pozval, naj se jasno zaveže k temu, da bodo križi ostali v šolskih učilnicah, v sodnih dvoranah in na gorskih vrhovih.
Nejasna pravna ureditev
Vprašanje križev v javnih prostorih v Avstriji sicer ni jasno urejeno. Razpela imajo po svojih državnih zakonih v vseh učilnicah tako otroci v šolah v Salzburgu, Zgornji Avstriji, Predarlski in Gradiščanski. V vseh drugih zveznih deželah pa imajo razpela le v učilnicah, kjer je večina učencev kristjanov. Na drugi strani ni nobene zakonske določbe, ki bi zahtevala križ v sodnih dvoranah, a tudi nobene, ki bi verske simbole izrecno prepovedovala.
Vprašanje verskih simbolov in praks so sicer pogosta tema versko in kulturno občutljivih Avstrijcev. O križih so tako razprave tekle v lanski volilni kampanji, leta 2018 pa so o njih razpravljali tudi v Nemčiji. Na Bavarskem so tedaj sprejeli zakon, po katerem so v javne ustanove obesili križe. "V Avstriji v tem pogledu ne vidimo nobene potrebe, saj imamo v bistvu jasno ločitev med cerkvijo in državo ... Križ je za nas kulturni simbol, saj kaže na judovsko-krščanske korenine naših etičnih in kulturnih norm," je tedaj za Kurier dejal avstrijski podpredsednik Heinz-Christian Strache.
Za ohranitev katoliških temeljev in kulture
Več kot dve tretjini Avstrijcev je sicer v preteklih javnomnenjskih anketah podpiralo križe na stenah javnih ustanov, posebej v šolah. Tudi tisti, ki niso katoličani, večinoma menijo, da je Avstrija katoliška država in mora taka ostati. Številni politiki so tako v razpravi preko socialnih omrežij delili gesla, s katerimi so pozivali k obrambi in ohranitvi avstrijske kulture, simbolov in korenin.
Skoraj hkrati z razpravo o križih se je zopet začela tudi razprava o pokrivanju. Ministrica Susanne Raab iz vrst ljudske ÖVP namreč dejala, da bi bila prepoved nošenja naglavnih rut za učitelje lahko "možen naslednji korak". Vodja Zelenih Werner Kogler je pobudo takoj zavrnil. Predlog v Avstriji ni nov.
V državi sicer od leta 2017 velja prepoved nošenja burke in nikaba, lani pa so prepovedali tudi nošenje naglavnih rut za deklice v osnovnih šolah. Zakon je šel v ustavno presojo na zahtevo islamske skupnosti.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
11 komentarjev
Marko Anton Halik
Gospod Friderik, delim vaš spomin na orošene učke marš alovih oboževalcev! Kar pa se Avstrijcev tiče, mislim, da bodo pri razgledani gospe, ki ima na vrhu vsebinskih programskih prioritet takojšnjo neusmiljeno bitko s križem, znali dobro pogledati v njen program in to upoštevati pri volitvah. Se bodo pa ja spomnili, da so polmesec enkrat že hvaležno odklonili. Res, da so rabili Slovane zraven. Ja, po nos je važna reč.
Friderik
Ja, ni nam več dano metati križev iz učilnic, uradov, sodišč....To so storili že naši dedje. In namesto njih razobesili Titotove slike, kot nadomestek. Kot nekakšen instant religiozni simbol z instant veliko nočjo (ali morda božič) 25.maja, kjer smo podoživljali eshatološke skrivnosti te religije. Nekateri so ji zvesti še danes. Pionirji in pionirke (takrat bispolnih ali kakorkoli spolnih še ni bilo, ker bi jih iz partije vrgli) so z rdečimi ruticami in modrimi bluzami tekali in telovadili po stadionih in se vsi ginjeni z orošenimi očmi klanjali vrhovnemu preroku, tako rekoč odrešeniku.
Alojzij Pezdir
V Sloveniji levičarjem ni več treba metati križev iz učilnic, ker so to njihovi militantni ideološki "zgledni očetje in dedje" že zdavnaj temeljito "počistili".
Zdaj nadaljujejo njihovo delo pri nas militantne feministke in aktivistke ideologije spola, ki simbolno in dejansko odstranjujejo pisoarje iz nekdaj ločenih moških toaletnih prostorov. Avantgardno vlogo so si na tej fronti priborili najnaprednejši in najbolj militantni ideologi in aktivisti ideologije spola na FDV Univerze v Ljubljani.
Andrej Hrastar
Znak poneumljanja in odklona od tradicije sva z ženo osebno doživela na dunajskem letališču.
Ob vprašanju kje je letališka kapela, sva dobila zgrožen odgovor; neeeee kapela, molilna soba !!!
Praying room !
V katoliški Avstriji leta 2019
Molila sva v zanimivi družbi človeka, ki se je klanjal proti Meki. Obojim je bilo neprijetno.
Kraševka
Andrej, k sreči na Tržaškem letališču Ronchi, je pred nedavnim še bila kapela s Krščanskimi simboli. Upam, da bo tako tudi ostalo.
Friderik
Križ ni samo verski, je tudi kulturni in vrednostni simbol. Z njim označujemo tudi grobove, je del pogovornega jezika in naše literature in drugje v umetnosti. Iz Evrope in Slovenije ga ni mogoče izbrisati, ne da bi s tem izbrisali tudi sebe. V evropi in pri nas so skupine, ki bi to sicer radi, a bodo s tem izbrisali tudi sebe. S simboli se ni za igrati. Človek je namreč simbolično bitje.
biljan
Naj se zahvalijo Valentinu Inzku ki je kot veleposlanik Avstrije v Sarajevu izdal na deset tisoče vizumov za "ogrožene" muslimane - Bošnjake. Med drugi je s tem dosegel tudi to, da jih je v njegovih Svečah toliko, da Slovenci niso mogli doseči nemško-slovenskega poimenovanja kraja, saj se muslimani takoj priključijo bogatejšim oziroma tisti, s katerimi so sodelovali med II. svetovno vojno. Zaradi posebnih zaslug pa ima tudi naziv hadži-romat. Po predsedniku SDA Bakiru Izetbegoviću oni niso muslimani ali Bosanci, ampak so Bošnjaki. Avstrija pa bo pač jedla juho, ki si jo je skuhala.
Bacc
Evo, ti je! Prva stvar, za katero se zavzema, in je ni sram: od ljudi, ki so ponudili njej in njeni begunski družini gostoljubje, varnost, priložnost za uspeh, da se je kot tujka povzpela do ministrice, od teh ljudi in okolja zahteva, da odstrani simbol, ki izpričuje njihovo versko pripadnost in tradicijo. In to takoj, ko se dokoplje moči in vpliva. Kakšna latentna sovražnost in nespoštovanje do gostitelja, ki te je povabil v sobivanje v njegovi(!!!) domovini. To so muslimani. Kurza (in Avstrijce) še bo krepko bolela glava zaradi te Bosanke (za to se sama deklarira).
MEFISTO
Nepremišljeno je bilo, da so izmed zelenih izbrali pravosodno ministrico, ki je poleg vsega še muslimanka, ki jo bo večno motil križ in vse, kar razumemo pod tem krščanskim znamenjem.
Zeleni imajo namreč enako razvojno pot kot paradižniki.
Najprej so zeleni, potem pa vedno bolj rdeči, dokler na koncu ne zgnijejo.
Kajtimara
"Zeleni imajo namreč enako razvojno pot kot paradižniki." hahaha, ta je najboljša!
lukaab
preveč imajo muslimanov, to že dolgo dolgo govorim, poti nazaj v normalne čase ni več, kar so si skuhali to bodo pojedli, pod pragom revščine pa 14.3 % avstrijcev, še leta 2007 pa 12 %
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.