Avstrija zavrača migrante, ki lažejo o državljanstvu. Šefic: bojijo se terorističnih napadov

Uredništvo
1

Avstrijci so zaradi povečane stopnje ogroženosti na Karavankah uvedli strožji nadzor nad migranti; zavračajo namreč vse, ki lažejo o državi, iz katere prihajajo, kar preverjajo s pomočjo tolmačev. Od sobote do danes zjutraj so zavrnili skupno 413 migrantov, ki jih je Slovenija nato nastanila v centru za tujce v Postojni.

Slovenci so po ponovni registraciji s pomočjo prevajalcev avstrijskim varnostnim organom uspešno vrnili 200 tujcev, ki so bili predhodno zavrnjeni. Mnogi namreč v Sloveniji povedo pravo državljanstvo, v Avstriji pa potem navedejo tistega, ki naj bi jim po njihovih ocenah najbolj koristilo pri pridobivanju mednarodne zaščite.

Spremembe postopkov so po mnenju policije povezane z načrtovanimi zaostritvami mejne kontrole na evropski ravni, ki jih predvideva predlog Evropske komisije s 16. decembrom.

Po novem naj bi mejni nadzor ob vstopu in izstopu iz EU vseboval striktnejše preverjanje državljanstva osebe in potovalnih dokumentov tudi preko schengenskega informacijskega sistema, Interpola, nacionalnih bazah policije ter preverbo o morebitni grožnji notranji varnosti, javnemu redu ali mednarodnim odnosom ter javnemu zdravju, ki bi jo oseba lahko predstavljala.

Boštjan Šefic: poteza Avstrije razumljiva

Po mnenju sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Boštjana Šefica je poteza Avstrije v luči zadnjih groženj s terorističnimi napadi logična: “To je razumljivo glede na opozorila, ki so jih dobili avstrijski varnostni organi,” je dajal in dodal, da ta poteza ne gre v smeri uvedbe mini schengna, ki: “ni cilj naših severnih sosedov.” 

Na novinarsko vprašanje, kako bo ukrepala Slovenija, če bo Avstrija s to prakso nadaljevala, je Šefic povedal, da bo v tem primeru tudi Slovenija zahtevala dodatne identifikacijske postopke od držav na balkanski migrantski poti.  “Potem bo isto verjetno storila Hrvaška in to zahtevala od Srbije.

Šefic je komentiral še omenjeni predlog Evropske komisije po zaostritvi nadzora na zunanjih mejah EU. Če bodo spremembe sprejete, po njegovem to pomeni: “da bodo mejne kontrole trajale dlje in da bodo kolone vozil v času turistične sezone na naši južni meji bistveno večje.

Obstanek v schengnu zahteva odločnejše ravnanje na zunanji meji EU
Z letom 2016 prihajajo ključni časi za prihodnost Evropske unije in mesto Slovenije v njej.

Odločitev za postavitev ograje, poostren mejni nadzor in strožje identifikacijske postopke, vključno z zavračanjem migrantov, je hkrati odločitev za obstanek Slovenije znotraj schengna in obratno.

Obstanek v skupini razvitih si lahko obetamo le, če bomo izkazali maksimalno zanesljivost in odgovornost pri varovanju skupne meje, k čemur bo v prihodnje pripomogla tudi evropska obmejna straža, ki je v nastajanju.

Vsake aktivistične akcije proti temu ter nadaljnje zavajanje, da prosta pot migrantom ne pomeni tudi večje teroristične nevarnosti, vitalno škodi interesom Republike Slovenije, na vrhu katerih je ohranitev prostega gibanja med državami članicami, znotraj meja, kot jih poznamo danes.  

Danes do 12. ure je v Slovenijo vstopilo 2090 migrantov, v minulih dneh pa v povprečju okoli 3.500 dnevno.

Pred odhodom v Avstrijo se večinoma nahajajo v sprejemnem centru Dobova-Livarna, v šotorišču v Šentilju in v centru za tujce v Postojni. 

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime