Avstrija meni, da zunanja meja EU ni dovolj dobro zaščitena pred ilegalnimi migranti

Uredništvo

7. 2. 2017 ob 11:53
0 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Avstrija se je zavzela za sodelovanje petnajstih držav na tako imenovani balkanski poti, ki bi odvrnile migrante od tega, da dosežejo severno Evropo.

Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil namreč meni, da EU svojih zunanjih meja ne varuje dovolj.

Avstrija je tako pripravljena državam na Balkanu priskočiti na pomoč tudi z vojsko in pomočjo pri komunikacijah.

Avstrija je sprožila iniciativo za varovanje meje na Balkanu, v pričakovanju možnosti, da Turčija odstopi od dogovora z EU o zadrževanju migrantov na njenem ozemlju. To bi sprožilo nov migrantski val po balkanski poti. Doskozil je Erdogana označil za "nezanesljivega partnerja EU."

Čeprav je dogovor s Turčijo veljaven in je balkanska migrantska pot zaprta, v Avstrijo tedensko še vedno vstopa od 500 do 1000 migrantov tedensko.

Zaradi tega je Avstrija pripravljena svoje vojake poslati v druge države na balkanski poti, ki vala s svojimi kapacitetami ne morejo zajeziti. Avstrijska vojska je meje pomagala ščititi tako v članicah EU kot izven njih. V primeru ponovitve množičnega prihoda migrantov avstrijska iniciativa predvideva tudi pomoč pri boljši komunikaciji med vojskami in policijami različnih držav na celotni balkanski poti.

Po mnenju avstrijskega obrambnega ministra iz vrst socialdemokratov je namreč število prišlekov še vedno previsoko. Avstrija se tako po njegovih besedah zavzema, da bi EU določila jasna navodila za deportacijo migrantov, ki niso upravičeni do azila.

Kurz: Ustavimo migrantski val iz Libije

Število migrantov na balkanski poti se je po dogovoru EU-Turčija sicer zmanjšalo za 98 %, a hkrati je za 20 % poraslo število prišlekov preko Sredozemskega morja, je na včerajšnjem srečanju zunanjih ministrov dejal Avstrijec Sebastian Kurz.

Zato dogovor med EU in Libijo podpira, obenem pa se je zavzel, da bi migrante, ki prihajajo iz Libije, poslali nazaj. "Kdorkoli pride v Evropo ilegalno, mora biti ustavljen na meji. Zanj moramo poskrbeti in ga poslati nazaj," je še povedal Kurz.

V Avstriji 2016 pol manj prošenj za azil kot leto poprej

Potem, ko je Avstrija prejela kar 90.000 prošenj za azil v letu 2015, se je številka v letu 2016, zaradi ukrepov, ki jih je sprejela avstrijska vlada, zmanjšala za polovico.

Tako so v letu 2016 prejeli 42.073 prošenj za azil, predvsem od Afganistancev, Iračanov in Sircev.

Avstrijsko ministrstvo je več kot 6000 prošenj nemudoma zavrnilo. Nekatere zaradi nepravilnosti, druge zato, ker menijo, da bi jih morale obravnavati druge države.

Spomnimo, Avstrija je januarja lani sklenila, da bo do sredine leta 2019 skupno sprejela 127.500 prosilcev za azil, oziroma približno 37.500 na leto. Pred tem so že sprejeli 90 tisoč prosilcev, kar skupaj pomeni 200 tisoč sprejetih beguncev, kar je več kot 2 odstotka avstrijskega prebivalstva.

Za primerjavo, to je toliko, kot da bi Slovenija sprejela okrog 50 tisoč beguncev.

Madžarska bi z novimi ukrepi migrante zaprla v kampe

Madžarski predsednik Viktor Orban bo predstavil najnovejše ukrepe, s katerimi želi zajeziti prihode migrantov na Madžarsko in naprej v Evropo.

Migranti, ki bodo v Madžarsko vstopili ilegalno, ne glede na to ali prihajajo iz držav, kjer poteka vojna, bodo po njegovem predlogu nastanjeni v zaprtih državnih kampih. To pomeni, da ne bodo imeli možnosti svobodnega gibanja po državi, dokler njihov status ni razrešen. Slednje pa lahko traja mesece.

Najnovejši ukrepi bodo zagotovo sprejeti z veliko nezadovoljstva iz Bruslja, da ne omenjamo nevladnih organizacij, a vlada v Budimpešti je prepričana, da mora take ukrepe v prid varnosti Madžarov sprejeti.