Urban Šifrar 
Nemški jezuit Hans Zollner, eden najuglednejših strokovnjakov za soočanje s spolnimi zlorabami v Katoliški cerkvi, je pred dobrima dvema mesecema dvignil nemalo prahu z izstopom iz vatikanske komisije za boj … Beri dalje
Če se je v zadnjih mesecih med Slovenci res z novo močjo razplamtel kulturni boj, potem je to za katoliške rojake slabo, ker nanj nismo pripravljeni, in dobro, ker se bomo vendar prisiljeni zbuditi.
Naš čas se nam ne zdi tako sovražen kot tisti pred osmimi desetletji, ker je nasprotnik organiziran manj očitno in ker je naša vnema v splošnem manjša, duh pa brezbrižen. Vendar je čas slabši – in mi z njim.
Prav duh brezbrižnosti je, mislim, tista ključna in najbolj pogubna značilnost, najučinkovitejše mrtvilo povojnega zahodnega človeka – še posebej Slovenca in še posebej katoličana …
Če česa, potem Grozde gotovo ni poznal preobilja …
Grozdetovo nadpovprečno globoko duhovno življenje se je v okviru krščanske vzgoje kazalo že od malih nog, posebej močno pa se je njegova vera razvila v ljubljanskih gimnazijskih letih …
Lojzetova vera pa bi se le težko razvila, kot se je, brez skupnosti, v katere je bil vključen …
…
Lojze je bil vesel, dobrovoljen in ponižen človek, ki se ni bal priznati svojih napak ali pretiravanja, hkrati pa najbolj zagnan študent in najdoslednejši zagovornik katoliškega nauka med svojimi vrstniki …
Prepričan sem, da (mladi) slovenski katoličani nimamo le »lepe priložnosti« slediti Grozdetovemu zgledu. To je enostavno naša dolžnost: nepreklicna dolžnost zvestobe do naših prednikov po krvi ali veri in idejah, ki so bili umorjeni, ki so jim vzeli življenja zaradi sovraštva do vere …
Le pozabiti ne smemo, da v kulturnem boju, ki ga je zdaj razvnela druga stran, ne smemo samo zavzeti pozicije na fronti idej, ampak da naša vera zahteva več: temeljito prenovo lastnega notranjega življenja in najprej boj med dobrim in zlim v svojem srcu, šele nato tudi v družbi …
Prebrali ste odlomke razmišljanja Urbana Šifrarja o kulturnem boju nekoč in danes, skozi življenjsko izkušnjo in nasilno smrt blaženega Alojzija Grozdeta, katerega 100-letnico rojstva smo obeležili pred dnevi. Celotno besedilo je na voljo digitalnim naročnikom Domovine. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj in ob dostopu do tega ter številnih drugih člankov podprete kakovostno publicistiko.
Če ste naročnik tednika Domovina in še nimate urejenega digitalnega dostopa, pišite na [email protected]
Formalna ukinitev birmanskih botrov, za katero se je odločila Murskosoboška škofija, že letos pa jo uveljavila župnija Beltinci (kot smo že pisali na Domovini), je odprla burno razpravo, ki se … Beri dalje
Sveti oče Frančišek se je včeraj zvečer vrnil domov v večno mesto in tako sklenil svoje pastirsko potovanje na sosednjo Madžarsko. Naš kolumnist dr. Gabriel Kavčič je v nedeljskem komentarju že izpostavil nekaj poudarkov in dodal hudomušno opazko, da je potovanje izzvenelo “prav neobičajno katoliško”, v tem prispevku pa poglejmo, kaj je Frančišek pri naših sosedih pravzaprav počel in kakšna so bila njegova sporočila.
V članku, ki je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine, podrobneje predstavimo papežev tridnevni program v naši vzhodni sosedi ter izpostavljamo njegova bistvena sporočila. Denimo o “ideološki kolonizaciji” in nevarnosti teorije spola in kako na to odgovoriti. Kaj je sporočil deprivilegiranim otrokom, beguncem in revežem.
Vrniti se moramo h Kristusu, ki je “naša prihodnost”, središče zgodovine, in paziti, da ne zapademo v spremenljive vetrove posvetnosti, je poudaril sveti oče in izpostavil dve hudi skušnjavi, proti katerima se moramo kot Cerkev danes boriti: to sta …
V kontekstu sprejemanja migrantov in beguncev je madžarskim oblastem položil na srce besede prvega madžarskega kralja, sv. Štefana …
V soboto dopoldne se je srečal z ruskim pravoslavnim nadškofom ter predstavniki grškokatoliške skupnosti, nato pa tisočerim mladim spregovoril o Jezusu, ki ne želi, da smo leni “kavč-krompirji” (“couch potatoes”), temveč …
Nedeljo je Frančišek začel z mašo in pridigo pred 50 tisoč ljudmi, o vsebini katere pišemo, nadaljeval pa z obiskom katoliške univerze, kjer je precej pozornosti posvetil nevarnostim tehnološke dominacije, navezal se je na spise “velikega intelektualca in človeka globoke vere” ter na distopičen roman, ki odlično odraža sedanjost, za univerzo pa je dejal, da je kraj, kjer znanje lahko in mora postati kultura, “tj. ‘kultiviranje’ naše človeškosti in njenih temeljnih odnosov: s transcendenco, družbo, zgodovino in stvarstvom”.
Kot vedno, pa so bili zanimivi tudi papeževi odgovori na letalu, kjer je med drugim izpostavil potrebo po pravični porazdelitvi migrantov ter nizki rodnosti, ki pesti evropske narode. Odgovoril pa je tudi na novinarkino pripombo, ali bi nadškof Hilarion in premier Orban lahko spodbudila možnost za papeževo srečanje s Putinom …
Članek je na voljo digitalnim naročnikom Domovine. Naročnino lahko sklenete spodaj in s tem, ob dostopu do ekskluzivnih vsebin, podprete neodvisno novinarstvo …
Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo komentar dr. Gabriela Kavčiča: Papež Frančišek na “neobičajno katoliškem” obisku okrcal in pohvalil Madžarsko ter razočaral tiste, ki so pričakovali ideološki vihar
Opuščanje obveznega verskega pouka v šolah opazno zmanjšuje kasnejšo religioznost učencev, kažejo študije, ki smo jih obravnavali v članku pred meseci. Jasno je, da ima poleg šolskega sistema prste vmes … Beri dalje
Posebej na Poljskem, pa tudi v celotni Katoliški cerkvi poteka burna razprava o papežu Janezu Pavlu II. in njegovem ravnanju v zvezi s prikrivanjem spolnih zlorab v duhovniških vrstah. Sprožila sta jo predvsem nov dokumentarec in knjiga o omenjeni tematiki.
Kaj razkrivata, kakšna je razsežnost razprave in kaj o vsem skupaj pravi papež Frančišek?
V začetku marca je poljska televizija v lasti ameriške družbe Warner Bros TVN objavila dokumentarec na podlagi večletne raziskave: ta obravnava tri primere duhovnikov, za katere naj bi kasnejši papež kot krakovski nadškof izvedel, da so obtoženi spolnih zlorab, a je ostal tiho oz. duhovnike le premestil na druge župnije ali v samostan. Enega naj bi denimo priporočil dunajskemu nadškofu, ne da bi omenil zlorabe mladoletnih, dva duhovnika pa sta bila kasneje zaradi zlorab tudi zaprta. Pri TVN sklenejo, da se je Wojtyla zavedal spolnih zlorab med duhovniki in jih skušal prikriti.
…
… Kritiki ugovarjajo, da dokumentarec in knjiga temeljita na virih komunistične tajne policije, ki je skušala diskreditirati Cerkev in pisala lažne obtožbe proti duhovnikom. A …
Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.
Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Na kaj ljudje nasedajo, ko gre za evtanazijo
Če slovenski katoličani svojo vero v javnosti nemalokrat iz strahu raje prikrijemo, pa je po svetu okoli 360 milijonov kristjanov, katerih strah je precej bolj upravičen. Preganjanje kristjanov je bilo v letu 2022 na najvišji točki v treh desetletjih, kaže poročilo World Watch List organizacije Open Doors.
Čez 5.600 kristjanov je bilo lani ubitih zaradi svoje vere, več kot 2.100 cerkva napadenih ali zaprtih, 124.000 vernikov pregnanih s svojih domov. Na neslavno prvo mesto po intenzivnosti preganjanja se je vrnila Severna Koreja, kjer se je pod novim zakonom “proti reakcionarni misli” povečalo število aretacij kristjanov ter odkritij in zaprtij hišnih cerkva. Preganjanje ostaja ekstremno tudi v Afganistanu, statistično pa se je v tej državi stanje izboljšalo, saj je kristjanov, ki ne bi že zbežali ali bili pregnani/ubiti pod talibansko oblastjo, le malo.
Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnino lahko sklenete spodaj.
O koroških Slovencih, pripadnikih slovenske narodne manjšine v Avstriji, v domačih medijih slišimo predvsem ob ekscesih, ki kažejo, da težnje po njihovi diskriminaciji ostajajo še danes – tak je bil … Beri dalje
Vprašanje celibata, tj. zavezanosti neporočenosti in vzdržnosti, ki jo živijo posvečeni nositelji cerkvene službe v latinski Cerkvi, se v luči pomanjkanja duhovnikov na Zahodu in razkritij o spolnih zlorabah v … Beri dalje
V razgrete napetosti v Katoliški cerkvi glede darovanja svetih maš po t. i. izredni obliki rimskega obreda oz. misalu sv. Janeza XXIII. je Vatikan posegel z novimi omejitvami, ki zmanjšujejo … Beri dalje
Komentar k članku Urbana Šifrarja: Vatikan z novimi omejitvami tradicionalne maše: liturgični spori se poglabljajo Kljub namenom zedinjenja okoli obreda po misalu Pavla VI., ki naj bi ga zasledoval Vatikan … Beri dalje
Na sosednjem Hrvaškem je že več mesecev zapored vsaj vsako prvo soboto ena osrednjih medijskih tem – molitev. Novica o skupini mož, ki klečijo sredi zagrebškega trga in molijo rožni … Beri dalje
Potem ko smo v zadnjem članku predstavili, kdo pravzaprav je “najslavnejši človek, za katerega najverjetneje še niste slišali” (vsaj če niste fant v osnovni ali srednji šoli), spletni vplivnež z izjemno priljubljenostjo med najstniki, Andrew Tate, v tem prispevku ponujamo poglobljen pogled na njegov fenomen.
Če ste si, potem ko ste zanj slišali, na spletu ogledali njegovo gostovanje v kateri izmed pogovornih televizijskih oddaj ali podkastov, je povsem verjetno, da vam niti ni zapustil pretirano slabega vtisa. Številni mu priznavajo, da ima v mnogočem prav – a videti je treba realno sliko, opozarjajo komentatorji svetovnih medijev, ki jih povzemamo spodaj.
Zakaj je do tolikšne dovzetnosti za Tatove ideje med današnjo mlajšo generacijo sploh prišlo? Jonathon van Maren v kolumni za priznani ameriški religiozni časnik First Things piše, da je Tate “simptom krize moškosti v naši kulturi, ne pa rešitev zanjo” in da namesto zahodne degeneriranosti, ki jo kritizira, v odgovor ponuja le drugo vrsto istega …
Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj. Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Najslavnejši človek, za katerega še niste slišali, so pa gotovo vaši najstniški otroci. In bolje, da ne bi
Andrew Tate je najslavnejši človek, za katerega verjetno še nikoli niste slišali – tako ga je vsaj predstavil TV-voditelj Piers Morgan. Zelo malo verjetno pa je, da zanj še ne … Beri dalje
Začetek februarja je čas, ko Slovenci o kulturi in umetnosti bržkone največ govorimo ter se o vedno znova odpirajočih se vprašanjih – kaj je umetnost in kaj ni, kaj je njen namen ali kakšne narave je njena svoboda – pretežno prepiramo. Dodatne dileme letos pred nas postavljajo razkritja bogoskrunstev in zlorab s strani slovenskega umetnika, čigar dela so naročali po celem svetu.
V na videz še posebej nelagodnem položaju se znajde katoličan, ki bi rad svoje dojemanje umetnosti uskladil z vero in naukom našega Gospoda ter Katoliške cerkve. Priznati umetnosti popolno svobodo in dvignjenost nad moralo ter vse ostale imperative, kar brez težav stori pripadnik prevladujočega, relativističnega pogled na svet – tega on ne more.
Po kako razjasnitev vsega omenjenega pa se nam ni treba obrniti daleč: morda le nekaj desetletij nazaj, ko je bila razprava o vsem naštetem med katoliškimi misleci in umetniki, kot sta bila denimo Aleš Ušeničnik in Izidor Cankar, še bolj živa kot danes.
Članek je namenjen digitalnim naročnikom Domovine. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj …
Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Velika pozornost Prešernovi proslavi iz napačnih razlogov. Svetlana si je vzela, kar si je namenila
Preberite še: Dr. Janko Kos: zasebno življenje Rupnika in Makarovičeve ne more vplivati na vrednotenje umetniškega dela