Svoboda omejuje svoboščine 

Levičarska politična elita, ki je oblast izgubila maja 1990, je glasno ali potihem, vsekakor pa aktivno, nasprotovala osamosvojitvi. Niti dve leti nista pretekli, ko so se stari mački vrnili na oblast. Aprila 1992, nekaj tednov po mednarodnemu priznanju nove države, kar se je še poldrugo leto prej zdelo kot znanstvena fantastika, so »old boys«, kot rečemo v slengu, začeli svojo sveto protireformacijo. 

Uvodnik je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete spodaj. 

Mesečnik 

Sodobne risanke so karikatura družbe, ki nam jo vsiljujejo usmerjevalci medijev. Najprej otrokom, čez nekaj let pa še odraslim. Včasih so bili animirani filmi kratki, sproščujoči in so v skladu s tisočletnimi pravili vsake pripovedi in vsake literarne zgodbe imeli začetek, vrh in zaključek. Današnje risanke so dolge in napete. Napetost stopnjujejo od samega začetka. Krivulja dramatičnosti se že takoj vzpne in tako vztraja do konca. Kot hoja po kakem visokem špičastem gorskem grebenu, ki mu ni in ni konca oziroma ga moraš pač prehoditi od začetka do konca, saj drugih poti ni. Kot greben Špičje nad dolino Triglavskih jezer, ki od planinca zahteva nenehno pozornost, saj je treba paziti na vsak korak.

Uvodnik je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika, ki izide ob četrtkih. Digitalno naročnino lahko naročite spodaj.

Ekipa v krizi 

Slovenski škofje so dva dni pred silvestrovim objavili statistično poročilo o škofijah za predlani. Sedaj, leta 2023, tako pišemo o poročilu, napisanem leta 2022 za leto 2021. To »novo« poročilo pa ni samo malce zastarelo, marveč tudi malce nepopolno. Škofje namreč v poročilo niso uvrstili podjetij, ki jih imajo škofije v lasti, čeprav obrnejo precej več denarja kot sami škofje. 

Konec letošnjega leta, ko bodo, tradicionalno, objavili poročilo za lani, pa se bo to mogoče spremenilo. Ljubljanska nadškofija ima namreč v hiši vatikansko inšpekcijo predvsem zaradi poslovanja svojih podjetij, ki jih ni v poročilu … 

Uvodnik je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj … Vsem pa je dostopen prvi članek na zgornjo temo: Letno poročilo Katoliške cerkve: poroke navzdol, pogrebi navzgor

Nemški papež, ki ni pil vina

19. aprila 2005 se je iz dimnika nad Sikstinsko kapelo pokadil bel dim. Nobenega do tedaj ni videlo toliko milijonov ljudi po vsem svetu. Kardinalski zbor je izvolil 78-letnega Josepha Ratzingerja, ki si je izbral ime Benedikt XVI. Modrooki papež bavarskega rodu je množici na polnem Trgu sv. Petra in na Ulici sprave dejal, da prihaja po velikem papežu Janezu Pavlu II. kot preprost in ponižen služabnik.

Na Trgu sv. Petra je beli dim pričakalo približno 40.000 ljudi. Med številnimi zastavami čakajočih je vihrala tudi slovenska trobojnica. V naslednje pol ure se je trg povsem napolnil. Rimljani, ki so tekli proti trgu, so svoje avtomobile puščali vsevprek po okoliških ulicah, kar je povzročilo prometni kaos. Ogromno število telefonskih klicev obiskovalcev je praktično ohromilo mobilno telefonsko omrežje tudi številnim novinarjem, ki niso uspeli priklicati svojih uredništev. Že petnajst minut za belim dimom so zadoneli tudi zvonovi slovenskih cerkva. 

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj …

Zlomljeno zdravstvo in vladno leporečje 

Če se ladja zaleti v ledeno goro, je težava zelo velika in večinoma skrita. Ledena gora namreč ni od včeraj. Njena gmota je pretežno pod vodo, očem nevidna. 

Slovenski zdravstveni sistem je trčil v ledeno goro. 130.000 ljudi je ostalo brez osebnega zdravnika, čakanje na urgenci, oddelku nujne medicinske pomoči, pa traja ure in ure. Primorske novice poročajo o bolniku, ki je na hodniku urgence čakal 68 ur. Skorajda tri dni. 

Uvodnik je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj …

Cigan(ar)ija 

Kljub politični korektnosti, kot po novem mnogi imenujejo ideološko cenzuro, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) navaja, da je beseda Cigan običajna in dovoljena. Za besedo cigan pa sta dve možni rabi, zaznamovana, tudi žaljiva, in nevtralna. 

Slovar ima prav. Če človeka ne maraš, ga namreč lahko užališ tudi z lepo besedo. Pav je nadvse lepa ptica, če pa rečeš, da je predsednik vlade pav, postane beseda žaljiva. Če nekdo ne mara Romov, tega noben slovar ne more prikriti. 

Potrošništvo je za kristjane hujše od komunizma 

Če je kdo od duhovnikov napuhnjen, to nima nobene zveze z realnostjo – Narodi so se lahko priseljevali, ker Rimljani niso imeli več otrok. – Osnovni zakrament je krst, mašniško posvečenje je samo nadaljevanje. – Če nam gre preveč dobro, se polenimo. – Če se je semeniščnik učil samo iz karierizma in je bil zraven še odličnjak, je lahko to nevarno. – Sprostitev celibata bi rešila nekaj problemov, a prinesla nove. – Želim si, da bi bili škofje pogumnejši.  

Pred stotimi leti so bili težki časi fašizma, a narod je bil drugačen. Imamo mogoče danes problem, ker se s problemi ne spopadajo taki ljudje kot takrat? Danes niso ne tako verni ne tako slovensko čuteči. To velja tako za tiste, ki niso v Cerkvi, kot za tiste, ki v Cerkvi so, ter tudi za nekatere duhovnike. Se vendarle da?  

Najhujša protikrščanska drža ni ateizem, ampak potrošništvo. Vsak dan smo bombardirani z neštetimi reklamami.  Že stara zaveza govori o maliku, ki ga imenuje krivični mamon. Naši možgani so oprani s potrošništvom. S tem nasprotnikom se je na nek način težje spopadati kot z ateizmom. Vsake toliko časa pa pride revščina, krivični mamon se sesuje in takrat potrošniška družba podivja. Na ulicah so demonstracije, postavljajo se tudi  zahteve, ki bi jih moral predvsem reševati vsak posameznik in njegova družina, ne pa država.   

Druga stvar, ki je še bolj usodna, pa je dejstvo, da so za potrošniškega človeka otroci strošek, zato je naše povprečje 1,5 otroka na žensko, moralo pa bi biti vsaj 2,5. To pomeni, da izumiramo.  Izumira zahodna civilizacija in z njo Slovenija. 

Se vam zdi, da je Cerkev idealen kraj za gejevstvo?  

Na to vprašanje ni preprostega odgovora. Vsaj malo bi morali posnemati jezuite, pri katerih si lahko posvečen šele po okrog tridesetega leta. Poznam primere, ko se je bogoslovec ali semeniščnik zaljubil. Moral je izbirati, ali se bo odločil za celibat ali ne. To je normalna situacija. Na župnijah, kjer sem deloval, sem imel to milost, da sem lahko organiziral  štiri nove maše. Vsakega, ki mi je povedal, da bo šel v bogoslovje, sem vprašal tudi, če se je že kdaj zaljubil v dekle. Ker so odgovorili pritrdilno, sem se pridružil njihovi odločitvi za duhovništvo. Stalno sem zanje molil in to delam še danes.  

Kot bogoslovec sem opazil, da so se takrat nekateri hvalili, češ da oni nimajo problemov z zaljubljenostjo. Zanimivo, ko sem veliko pozneje zvedel, da so geji, sem ugotovil, da so prav oni najbolj zvesto nosili talar. Nekateri so šele kasneje, ko so bili že posvečeni, ugotovili, da so geji. Nekateri so to obvladali in so dobri duhovniki in tako živijo svoj celibat. Ključni problem pri nekaterih duhovnikih gejih pa je, da so povezujejo in lobirajo v svojo korist. Če dobijo še nekaj delikatnih informacij, na primer v zvezi s financami, z njimi lahko držijo še kakšnega  škofa v šahu.  V takem primeru postanejo lahko močni in nevarni.  

Umrljivost in neumrljivost 

Zadnji teden leta Gospodovega 2022 ni bil običajen. V prazničnih dneh med tremi božiči – božičem, novim letom in svetimi tremi kralji – se drugikrat ne dogaja nič pomembnega. Novinarji nimajo o čem poročati, razen o ognjemetih in o novoletnih smučarskih skokih. A letos so se tik pred uradno 2022. obletnico dneva, ko so Jezusa Kristusa obrezali v jeruzalemskem templju, zvrstili trije precej pomembni dogodki. Konec leta ni prinesel samo slovesa od leta 2022, ampak tudi tri smrti znamenitih osebnosti. Tri dni pred koncem leta je umrla nogometna legenda, brazilski čudodelnik z žogo in športnik 20. stoletja, Pele (82). Dva dni pred koncem leta je po večno plačilo odšel Janez Zemljarič (94), gospodarski šef globoke države. Na silvestrovo pa je za večno zaspal še upokojeni papež Benedikt (95). 

Uvodnik je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika, ki izide ob četrtkih. Digitalno naročnino lahko naročite spodaj.
Za vse obiskovalce Domovine je odprt članek: Zapuščina Benedikta XVI.: neredko spregledana, zavajajoče prikazana, kritizirana …

Benedikt je v Vatikan pripeljal formulo 1

Vatikan od nastopa papeža Benedikta ni več tisto, kar je bil. Predvsem pa ni isto od njegovega odstopa. Z odstopom je naredil več kot s celotnim pontifikatom. Kratkim, sicer. Bil je simbol konservativne Cerkve, ki je v Cerkvi naredil pot za največje reforme v zadnjih stoletjih.

Papež Benedikt (B16), simbol konservativne Cerkve, je za svojega naslednika dobil, menda precej po svoji volji, papeža Frančiška (F1), ki je postal simbol liberalne Cerkve. Govori se, da je bil Bergoglio močan kandidat že pred Benediktovo izvolitvijo, a se je odpovedal v korist Ratzingerja. Čeprav so oboje volitve odločili kardinali, kjer sta omenjena imela samo dva glasa, pa sta gotovo bila najvplivnejša volilca.

Komentar urednika tednika Domovina je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika, ki izide ob četrtkih. Digitalno naročnino lahko naročite spodaj.

Za vse obiskovalce Domovine je na voljo članek: Papež Benedikt XVI. (1927–2022): »Nismo ustvarjeni za udobje, ampak za veličino.« in Zapuščina Benedikta XVI.: neredko spregledana, zavajajoče prikazana, kritizirana …

Jezikoslovec Janez Keber: Lahko smo ponosni, da imamo toliko priimkov in da so tako raznoliki (VIDEO)

Pri nas so priimki nastali precej zgodaj. –  Slovenci imamo v jeziku zelo bogato možnost izpeljave priimkov iz osebnih in drugih imen. –  Imenu in priimku daje pomen oseba s svojimi dejanji in lastnostmi. – Imamo približno 120.000 različnih priimkov. – Financiranje znanosti nasploh, tudi tiste, ki se ukvarja s slovenskim jezikom, ni bilo nikoli zadostno. – Božič pomeni majhen Bog, božji sin. 

Diplomirani slavist Janez Keber (1943) je jezikoslovec, posebej specializiran za etimologijo in imenoslovje. V svoji raziskovalni karieri se je v veliki meri posvetil raziskovanju in razlaganju slovenskih imen in priimkov, sodeloval pa je tudi pri nastajanju več jezikoslovnih del, na primer Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovenskega pravopisa in Slovarja slovenskih frazemov. Lani je pri Mohorjevi družbi izdal Leksikon priimkov, ki velja za pionirsko delo na tem področju.

Intervju je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko postanete spodaj. 

Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem 

»O, Cerkev, ta pa ima denar!« Krilatica, ki jo posebej za šankom velikokrat slišimo. Najraje jo ponavljajo ljudje, ki niso kaj veliko hodili ne v cerkev ne v šole. A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo kaj vedeti, saj so župnijske blagajne prazne. 

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko postanete spodaj. 

Moja domovina ima moč zlatega žita 

Argentinski Slovenci, ki so se vrnili v Slovenijo, domovino svojih prednikov, so tako v nedeljo na finalu mundiala goreče navijali za Argentino. In, predvidevam, tudi bučno slavili. 

Narodna pripadnost otrok iz mešanih zakonov je velikokrat travmatična. Včasih tudi po nepotrebnem. Dvojna identiteta je namreč bogastvo. Pripadnost dvema kulturama ti da širši pogled in odpre več možnosti razvoja. Tudi na področju razvedrila. Pri športu, denimo, lahko tisti, ki ima dvojne korenine, navija za dve reprezentanci. Slovenci so zato svetovni nogometni prvaki. Argentinski Slovenci.  

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina (v redni številki – najdete jo na prodajnih mestih). Digitalno naročnino lahko še sklenete po znižani adventni ceni spodaj.  

Zlorabe in preproščina 

Istočasno, ko je Robert Golob občudoval neprecenljive vatikanske umetnine, med katerimi je izjemna tudi kapela p. Marka Ivana Rupnika, so v italijanskem levosredinskem dnevniku Domani (Jutri) pripravljali za tisk članek za naslednji dan. Na naslovnico so dali papeža in bombastičen naslov: »Poljubi v imenu evharistije in seks v troje za upodobitev Svete Trojice, pravi redovnica, žrtev umetnika jezuita Rupnika.« 

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko po adventni ceni postanete spodaj. 

Moj tast 

Beseda tast mi ni najbolj všeč. Čeprav je izvorno slovenska in zelo stara. Je praslovanska beseda, kar pomeni, da so naši predniki taste in tašče imeli že v antiki. Ko so živeli še v plemenih in zemljankah. Osebno mi je veliko ljubša angleška fraza »father-in-law«. Oče v zakonu. Pozakonjeni oče. 

Oče je beseda, ki nam je veliko bolj pri srcu in nima podtona zaradi asociacij na šale o taščah. V resnici zeti taščam in tastom pogosteje rečemo mama in oče. Ne vsi, a mnogi. Zet namreč s poroko postane nekakšen sin tudi tastu in tašči. Tudi tu imajo Angleži simpatičen izraz »son-in-law«. Pozakonjeni sin. 

In v resnici zet s poroko postane sin. Vsaj jaz sem to doživljal tako, pa čeprav tega še sam nisem vedel. Sin si vedno želi spoštovanje in priznanje s strani očeta. Od tasta ravno tako. Neizmerno hrepeni po tem, pa čeprav bi bil oče ali tast popolna zguba. Vsaka najmanjša pohvala me je zato vedno pobožala. Ko je pohvalil novo Domovino in jo naročil, mi je to pomenilo več kot Meškovo priznanje. Očetje s(m)o namreč, žal, zelo skopi s pohvalami svojih otrok. Čeprav nas vedno razganja od ponosa, ko gledamo svoje odraščajoče potomce. 

Članek je namenjen digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj po adventni akcijski ceni. 

Ko pridejo “antifašisti“, se primi za denarnico 

Premier Robert Golob je res afera na dveh nogah, kot je to maja zapisal analitik Milan Gregorič. Še preden so mediji, pardon, svobodnjaki, zmagali na volitvah, se je zlagal, da ima neto plačo 7000 evrov, čeprav jo je imel v resnici 18.000 evrov (t. i. variabilni del plače je namreč prikril). Navkljub omejitvi letnega zaslužka za direktorje v državnih firmah na 43.000 evrov, je Golob prejel 204.000 evrov. Za lažjo predstavo: vsak dan v letu je zaslužil po natačno 560 evrov. Naslednja Golobova velika laž je bila, da bodo postavljali samo strokovne kadre in da bo o tem odločala stroka. Edini »strokovnjak« za vsa področja je namreč postal Robert Golob sam, saj se natančno spozna celo na delo direktorja policije v svojem rodnem kraju. Čeprav, mimogrede, že leta živi v Ljubljani.  Zadnjič se je pred parlamentom grdo zlagal, da na dve leti obsojeni kriminalec ni njegov neformalni šef varnosti. 

Članek je namenjen digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj po adventni akcijski ceni.