Primorska ni bila anektirana

Ob praznovanju slovenskega nacionalnega praznika vrnitve Primorske matici Sloveniji so mnogi mediji praznik preimenovali. Natančneje, nekateri politiki praznik dosledno, enako kot zveza tako imenovanih »borcev«, imenujejo dan priključitve Primorske.

Nekateri se v šolah niso učili zgodovine. Ali pa se je vsaj niso naučili. Tako ne vedo, kaj je priključitev ali s tujko aneksija. Tudi izraza aneksijska kriza ne poznajo. Slednja se je zgodila, ko si je Avstro-Ogrska priključila Bosno in Hercegovino (1908). Večina prebivalstva Bosne si priključitve ni želela.

Celotna kolumna Tina Mamića je namenjena digitalnim naročnikom Domovine ter bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko, ta trenutek še po akcijski ceni 58,80 € letno, postanete s klikom spodaj.

Ustavite levico

Slovensko zdravstvo zelo radi kritiziramo. Upravičeno. Da so upepelili in pokopali človeka pod tujim imenom, je škandalozno, za svojce pokojnika in živega pa še tragično.

A vendar se večina ljudi dobro zaveda, da je slovensko zdravstvo razmeroma zelo urejeno, učinkovito in brezplačno. Zdravstveni sistem je urejen veliko bolje kot v mnogih bogatejših in razvitejših državah. Pri tem pa ne gre za dediščino komunizma, eno od redkih pozitivnih ostalin, kot bi pomislili jugonostalgiki. V drugih postkomunističnih državah zdravstveni sistem namreč ni niti podoben slovenskemu. Uspeh gre zategadelj pripisati slovenski predanosti redu, delavnosti in tudi ustvarjalnosti. Zato je prav, da smo ponosni na naše zdravnike in medicinske sestre.

Jadran prvega razreda

Odkar so na Hrvaškem začeli oglaševati »Jadran, kot je bil nekoč«, je Jadran začel pospešeno izgubljati prav ta »nekoč.« Njegove neokrnjenosti so se namreč začeli zavedati domačini in turisti ter v njej uživati. 

Članek je namenjen digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete s klikom spodaj – morda še ujamete iztekajočo se poletno akcijsko ceno 58,80 € na leto.

Teden, ki se je dotaknil zgodovine

Tedna s tolikimi velikimi dogodki že dolgo nismo imeli. Smrt britanske kraljice, 100 dni vlade, ukrajinska vojska je končno začela rusko porivati nazaj, športni uspehi … Nič čudnega, da so mediji povsem na obrobje postavili dogodek, ki ga v zgodovini demokratične Slovenije še nismo doživeli: vlada je poteptala z ustavo zaščiteno avtonomijo univerze. V prostorih Univerze v Ljubljani, kjer je prepovedano vsako delovanje političnih strank, je priredila politično proslavo celotne vlade. Kaj avtonomija v resnici pomeni, očitno ne predstojniki AGRFT ne »vladniki« sploh niso vedeli, kar kaže na veliko neizobraženost in nerazgledanost ministrskega zbora. Obenem pa ta politična predstava na fakulteti za igro kaže na totalitaristično, in ne demokratično razmišljanje oblastnikov: novinarji, nevladne organizacije, umetniki in akademiki manifestativno izražajo podporo politikom na oblasti …

Članek je namenjen digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete s klikom spodaj – morda še ujamete iztekajočo se poletno akcijsko ceno 58,80 € na leto.

Golob je ustrelil kozla, ne Kučan

Robert Golob je ob nastopu mandata rekel, da vlada ne bo šla na počitnice. Pa so šli, bojda eni celo večkrat. S počitnicami seveda ni nič narobe, vsak si zasluži dopust. Zelo narobe pa je, če premier požre dano besedo. Ker to ni ne prvič ne zadnjič, da bi premier nekaj rekel, potem pa vsebino povsem spremenil, si bomo naslednja štiri leta zapomnili kot čas snedenih obljub.

Obljubo je snedla tudi Golobova pretendentka za predsednico republike. Morda pa se je v svobodnjaško stranko, zgibano iz novih neznanih politikov in starih mačkov, ki so izgubili podporo volivcev, s slednjimi naselil tudi virus metanja puške v koruzo. Puškometalec Marjan Šarec je sicer izpadel iz parlamenta, ne pa iz politike. Ravno obratno, po izpadu iz parlamenta je bil nagrajen, saj je postal – minister. Nič čudnega, če bo potemtakem tudi Marta Kos za svoj met puške morda bogato nagrajena, saj je naredila prostor drugi tekmovalki iste ekipe v rdečih dresih.

Članek je namenjen digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete s klikom spodaj – morda še ujamete iztekajočo se poletno akcijsko ceno 58,80 € na leto.

Vsem obiskovalcem Domovine je med drugim na voljo oddaja Odmev tedna, v kateri pokomentiramo najpomembnejše dogodke minulega tedna:

Lepa maša je kot dobro vino

Katoliške maše so kot vino. Dobro vino se od slabšega loči po tem, da njegov okus v ustih še dolgo ostane. Enako ostane v glavi, pa tudi v duši, spomin na določeno mašo. Čeprav so okusi različni, seveda …

Od inflacije do nadvladne nevladne organizacije

Od prihoda nove leve vlade Roberta Goloba se velikrat spomnimo na čase rajnke Jugoslavije. Ne samo zaradi priklanjanja sedanjih ministrov bronastemu kipu komunističnega veljaka in zaradi glasne jugonostalgije. Še bolj zaradi vrst pred črpalkami, ki se jih spominjamo iz časa, ko si za avtomobil na mesec dobil bone za 30 litrov goriva. In zaradi inflacije. Ne eno ne drugo sicer v obsegu ni niti približno podobno časom komunizma, hvala Bogu. So pa si nadvse podobna ravnanja oblastnikov. Govorjenje brez prave strategije in brez velikega znanja. Vsakdo vidi, da politiki še sami niso povsem prepričani v svoje besede. O konkretnih ukrepih govorijo abstraktno, z velikimi besedami in še večjimi obljubami. Mediji pa tudi o najtežjih težavah vlade in države poročajo mirno in pomirjujoče.

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Suša ni problem, ampak priložnost

Ponoči se je znočilo. Če bi to bila prva novica osrednjih televizijskih poročil, bi ljudje osupnili. Ne gre namreč za nič nenavadnega. Vsako noč se znoči. Zato to ni novica, ampak dejstvo, oziroma predvidljiva sprememba, za katero vemo tudi brez medijev.

Poleti ljudje medijev ne spremljamo veliko. Novic je manj, obenem pa smo več na prostem in na najdemo časa za televizijo. Ko pa jo odpremo, poslušamo glavne novice, da je vroče, da je suša in da so požari. A to že vsi vemo.

Poleti je pač vroče. Poleti je pač suša. Poleti so pač požari. Vsako poletje je – pač tako.

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Revanšizem se običajno ne obnese

V letih po prvi zmagi demokratičnih strank na slovenskih volitvah so politiki (ZKS-SDP, ZSMS-LDS) mnenjski voditelji in novinarji vztrajno ponavljali mantro, da se bojijo revanšizma. Demosovi politiki so morali zato vsakodnevno ponavljati, da ne bo nobenega maščevanja nad politiki in uradniki, ki so bili nastavljeni v komunističnem režimu. O lustraciji se ni dalo niti resno pogovarjati. Tako nerevanšistično so se obnašali novi vladniki, da je predsednik prve slovenske vlade celo tajnico obdržal iz prejšnjega režima.

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Pismo z Norveške: Po osmih stoletjih je ostal le še ducat vernikov 

Svetlolasi Norvežan, uradni vodič po prelepi starodavni, v celoti leseni, cerkvi ponosno pove: »Na tem mestu se bogoslužje neprekinjeno izvaja že več kot 800 let.« 

Impresivni podatek mi je odgovoril na vprašanje, ki me je mučilo ves čas od vstopa v tipično norveško srednjeveško cerkev, eno od samo 28 preostalih od nekoč 3000 cerkva. Ali je to še cerkev ali samo muzej? Ni bilo namreč videti, da je cerkev še v uporabi, razen enega molitvenika, ki sem ga bil opazil odloženega v prezbiteriju. 

… Osupnilo pa nas je dejstvo, da so vsi Norvežani kristjani. To postanejo z rojstvom na Norveškem, saj imajo državno luteransko Cerkev, ki ima za svojega papeža kralja. Velika večina Norvežanov je zato tudi krščenih. Na vprašanje, koliko ljudi pride k nedeljskemu bogoslužju, je odgovoril s kančkom ponosa: »Lom je eden od najbolj vernih krajev v državi. Zato je bogoslužje še vedno redno. Vsako nedeljo pride v cerkev med 12 in 15 ljudi.« …  

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Če se za naročnino še niste odločili, v branje ponujamo odprto vsebino: Novomašnikov vse manj, a odgovorni tolažijo: bolj pomembno od števila je, da so pravi.

Naslovnica: Domovina 56

Ničeve pravice otroka 

V zadnjih dneh je država Slovenija, katere državnost in demokracija sta bili pred tremi desetletji rojeni iz boja za človekove pravice, doživela grob napad na človekove pravice najšibkejših državljanov. Otrok. Pravice odraslih so postale pomembnejše od pravic otrok. 

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž: Preroška gesta papeža, ki je šokirala slovenske škofe 

Papež misli zelo resno s prenovo Cerkve. – Škofje so morali odstopiti zaradi škandalov. – Pri zlorabi mladoletnih ni zastaranja. – Papeža skrbijo določena dogajanja v naši Cerkvi. – Papež si želi, da bi novi koprski škof okrepil škofovsko ekipo, da bo še bolj pogumno stopila na pot prenove. – Papež je šokiral škofe z zajetnim nakazilom trem revnejšim škofijam. Nuncij predlaga, da ljubljanska nadškofija papežu povrne ta dar in se na ta način opravičimo za premajhno senzibilnost na tem področju. 

Veliko novih škofov, ki so marsikaj obljubljali, smo že videli v zadnjih 30 letih. Zgodilo se ni veliko, narejeni so bili celo koraki nazaj. Obisk novega vodstva slovenske škofovske konference v Vatikanu pa se zdi kot simbolična prelomnica, kot mejnik. 

Res je, da vsaka novost obeta neko spremembo in prenovo, seveda pa lahko sledi tudi razočaranje, če so pričakovanja prevelika in nerealna. Spremembe zahtevajo veliko majhnih korakov, ti pa so včasih manj vidni ali pa se kdaj tudi potopijo, če je blata preveliko. Mislim, da se v tem pontifikatu jasno vidi, da papež Frančišek misli zelo resno s prenovo Cerkve. Ideja sinodalne Cerkve je zanj realna. Od vsega začetka si odločno prizadeva za reformo vatikanske kurije, posledično pa tudi pravnih struktur po škofijah. Skupni imenovalec obojega je transparentnost. Da bi lahko govorili svobodno in odprto tudi o problemih in načrtih. Edino tako bomo prepričljivi in vredni poslanstva Cerkve.  

Samoumevno je, da je želel sedaj videti škofa, ki ju je imenoval, saj si želi spremembe. Želi si pogumnih korakov pri oznanjevanju evangelija in večjo transparentnost delovanja Cerkve v Sloveniji.  

Kakšne spremembe? 

Veliki problemi ali izzivi so na področju starostne slike duhovnikov in pomanjkanja duhovnih poklicev. A to je samo posledica. Seveda je glavni razlog sekularizacija. Lahko pa se tudi vprašamo, koliko je to posledica zdrsov v življenju uradne Cerkve v zadnjih letih. Število je namreč strmoglavilo v zadnjih nekaj letih. Na Teološki fakulteti sem imel pred petnajstimi leti v razredu po letnikih 25 ali 40 študentov, danes pa jih je pet. To se ni začelo dogajati pred 30 leti, ampak v zadnjih nekaj letih. Poglejmo število novomašnikov. Po moje bi se slepili, če bi rekli, da je razlog samo v sekulariziranem in potrošniškem mišljenju. To so posledice tudi škandalov na področju ekonomije in morale. Prav to dvoje je bila glavna tema tega našega obiska: vprašanje ekonomske transparentnosti, boj proti zlorabam, preventiva, iskanje novih oblik sinodalnosti, saj bi oznanjevanje evangelija moralo biti bolj celostno, resnično. 

V nadaljevanju intervjuja, ki je namenjen bralcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom, škof spregovori o tem, kaj so se pogovarjali s papežem Frančiškom, kako je ta s potezo sredi dogovora šokiral slovenske škofe, kako gleda na paradoks, da imamo bogato ljubljansko nadškofijo in revno celjsko in murskosoboško, ali je rešitev v prodaji cerkvenih zemljišč in nepremičnin ter še, zakaj je dandanes težko dobiti kandidata za škofovsko palico. 

Digitalni naročniki lahko postanete s klikom spodaj, za poletno ceno 4,90 € na mesec. Če se za to še ne morete odločiti, pa vam v branje ponujamo članek, odprt za vse obiskovalce: Novomašnikov vse manj, a odgovorni tolažijo: bolj pomembno od števila je, da so pravi

Vatikan proti cerkvenim stricem iz ozadja 

Vse od izvolitve papeža Frančiška (2013), posebej pa ob prvih odmevnih papeževih potezah v smeri transparentnosti, smo čakali, da bo njegov duh zavel tudi pod Triglavom. Vatikan je najprej poskusil z menjavami škofov, kar se je izkazalo za brezplodno početje, saj so novi obrazi hitro pokleknili pred cerkvenimi strici iz ozadja. Kljub odstopom, izgonu in drugim kaznim, ki jih je Vatikan izrekel za poduk javnosti, pa so kaznovani škofje kristjane preprič(ev)ali, da niso nič krivi ali celo, da se jim godi krivica. Premikati se je začelo šele, ko je Vatikan v Ljubljano poslal novega nuncija (2019) …

To je dobra novica za zdravo jedro Cerkve na Slovenskem, saj je velika večina laikov, duhovnikov in redovnic poštenih, mestoma tudi svetniških. A ravno ta, nizka in preprosta Cerkev, zaradi nekaj izgrednikov in kriminalcev v kolarjih v očeh javnosti plačuje enotno ceno. Mnogi vaški župniki, ki se vse življenje razdajajo za svoje župljane, morajo pri verouku poslušati opazke otrok o pedofilih. Ali o bogati Cerkvi, čeprav je večina župnikov v finančnem položaju navadnih prekarnih delavcev. 

Ta Cerkev ljudi je slednjič dobila v papežu Frančišku in v novemu vodstvu škofovske konference svojega zagovornika. Sogovornika pa so končno dobile tudi žrtve spolnih zlorab.  

Globoka Cerkev, cerkveni strici iz ozadja, kjer vladajo homoseksualni lobi, pedofili in koruptivneži, danes bije plat zvona. Nič več ne bo tako, kot je bilo.” 

—————————————————————————————————————————–
Uvodnik Tina Mamića, pa tudi zelo zanimiv intervju s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem, sta na voljo kupcem in naročnikom revije Domovina ter digitalnim naročnikom, kar lahko po poletni ceni 4,90 € mesečno postanete spodaj …

Če se za naročnino kljub ugodni ceni še niste odločili, vas vabimo k branju za vse obiskovalce odprtega članka: Novomašnikov vse manj, a odgovorni tolažijo: bolj pomembno od števila je, da so pravi.

Predsednica je zaplesala 

Zdi se, da nova vlada, katere edina programska točka je bila delati drugače kot prejšnji premier Janez Janša, postaja vse bolj podobna – Janezu Janši. Posebej sliki Janeza Janše, ki so jo levičarski politiki in mediji o njem ustvarili: kot arogantnega in avtoritarnega politika. Na eni strani nova vlada nadaljuje mnoge projekte prejšnje vlade, saj so ugotovili, da so dobri. Na drugi strani pa postajajo novi oblastniki vse bolj oblastni, arogantni in avtoritarni. Požvižgajo se celo na protokol, ki se ga držijo vse države sveta …

Naslovnica Domovine 53: Jordan Peterson: Konservativni manifest

Glas razuma, Konservativni manifest 

Zdrava kmečka pamet se totalitarizmu upira. Tako je to od vekomaj. Glas razuma v tem podivjanem svetu je tudi Jordan Peterson. Klinični psiholog in univerzitetni predavatelj svetovnega slovesa, čigar knjige in predavanja berejo in poslušajo desetine milijonov ljudi po vsem svetu, je eden najvplivnejših Zemljanov. Prisluhnejo mu levi in desni, saj nagovarja ene in druge …

Celoten uvodnik Tina Mamića v 53. številko tednika Domovina je ekskluzivno na voljo naročnikom in kupcem revije Domovina ter digitalnim naročnikom na Domovina.je. Če to še niste, lahko postanete spodaj, trenutno po precej nižji poletni ceni za digitalni dostop …