Nekaj delikatnih vprašanj, ki jih odpira afera Fotopub: kaj se pri nas imenuje kultura oz. umetnost

Konec poletja oz. v začetku jeseni sta se tako rekoč istočasno zgodila dva dogodka, ki sta povezana z umetniško skupino Neue slowenische Kunst: v Križankah so uprizorili glasbeno-gledališko-filmski spektakel Alamut, nekaj dni pred tem pa je naredil samomor slikar Roman Uranjek.

Skupina Neue slowenische Kunst se je uveljavila v času, ko se je svojemu kulturnopolitičnemu vrhuncu bližala Nova revija. Škandal s plakatom za jugoslovanski dan mladosti je izbruhnil približno ob istem času kot 57. številka s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Ob trideseti obletnici razvpitega plakata je Delo (17. marca 2017) objavilo članek Jele Krečič:

»Novi kolektivizem (NK), oblikovalska podskupina Neue Slowenische Kunst (NSK), v kateri so delovali Dejan Knez, Miran Mohar, Roman Uranjek in Darko Pokorn, je na natečaj prijavila črno-sivi (metalni) plakat s podobo mišičastega mladeniča, ki herojsko vzdiguje roki, opremljeni s simboli SFRJ. Takrat je bilo manj znano, da plakat zvesto posnema motiv nacistične slike Tretji reich Richarda Kleina, le da so tu nacistični simboli zamenjani za jugoslovanske in slovenske. Plakat je izbrala slovenska komisija, kasneje pa je blagoslov dobil tudi na zvezni ravni.«

Kolumna Dimitrija Rupla je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Na digitalno naročnino se po znižani poletni ceni 58,80 € na leto ta trenutek še lahko naročite.
Če se zanjo še niste naročili, preberite odprte članke na temo Fotopuba na Domovini:
Zarota molka o razvratnih zabavah in uničenih življenjih (komentar Andreje Barat)
Dekleta z 8. marca, naravnajte prioritete: ne “lačni otroci”, problem so kosila v smeteh. In posilstva v kleteh (komentar Milene Miklavčič)

Kaj je imel Janez Stanovnik s primorsko duhovščino ter kaj je ob odkritju doprsnega kipa povedal pater Knavs

Dr. Janeza Stanovnika (1922–2020) smo poznali kot nekdanjega predsednika predsedstva Socialistične Republike Slovenije (nikoli ni bil izvoljen kot predsednik samostojne Slovenije!) in zatem dolgoletnega predsednika ZZB NOB Slovenije. Nekdanja nedemokratična nomenklatura je poskrbela, da se ga je prijel vzdevek »oče naroda«.

Kot visoki privilegiranec propadlega komunističnega sistema se je pogosto oglašal tako na partizanskih proslavah kot tudi ob raznih (političnih) dogodkih. Poudarjal je »enotnost slovenskega naroda v boju proti okupatorju« in slavil revolucijo, hkrati pa rohnel proti »kolaborantom«, »beli gardi« in »narodnim izdajalcem«. Zanimivo je, da je v zadnjem obdobju svojega življenja nekajkrat obsodil povojne komunistične poboje, stežka pa je priznal medvojne komunistične zločine. Spomnimo se sicer njegovega sramežljivega poklona nedolžno pobitim Cerkljanom na Lajšah. Hkrati pa nikoli ni priznal, da je obstajal nekomunistični, celo protikomunistični odpor zoper okupatorje.

Morda si ga bomo zapomnili kot dobrodušnega strica s košatimi brki, ki nas je zadnja leta svojega življenja bolj ali manj vneto prepričeval, da je od vedno verjel v samostojno Slovenijo in da je sla po oblasti najslabša strast. Mediji ga še danes prikazujejo v spravljivi in povezovalni luči, toda številni njegovi nastopi v preteklosti so bili vse prej kot to.

Spomenik v Novi Gorici

Sredi Nove Gorice, prav nasproti igralnice Perla, tega simbola »dekadentnih kapitalističnih vrednot«, so pred nekaj dnevi Janezu Stanovniku na pobudo Združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica postavili  doprsni spomenik. Nova Gorica, ki vidno ekonomsko propada, pač ne more zaostajati za prestolnico, predvsem kar se tiče revolucionarnih izročil …

Zgodovinar Renato Podberšič ml. v nadaljevanju piše o Stanovnikovem pogajanju s primorsko duhovščino o možnosti skupnega (so)delovanja v okviru partizanskega gibanja in na podlagi objave medvojnih zapisov dr. Rudolfa Klinca (1912–1977), tedanjega župnika v Velikih Žabljah na Vipavskem pokaže, v čem je šlo za sprenevedanje. 

“On je sicer pravil, da o preganjanju primorskih duhovnikov po vojni ni vedel. Morda pa tega ne ve niti pater z romarske Svete Gore, ki je blagoslovil Stanovnikov doprsni spomenik sredi Nove Gorice in ob tem dodal »češ da je bil oče naroda vedno za dialog«,” med drugim zapiše Podberšič, katerega prispevek je v celoti na voljo bralcem tednika Domovina in digitalnim naročnikom. Zaenkrat še po poletni ceni 58,80 € za eno leto. Pohitite in postanite naš naročnik.

Mož s papirnato vrečko na glavi

Ne pred služinčadjo!

Anton Tomaž Linhart je po zgledu francoskega urarja in revolucionarnega pisatelja Pierra-Augustina Carona de Beaumarchaisa (La Folle Journée ou Le Mariage de Figaro, 1784) napisal znano igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ob tem naslovu se nasmehnemo. Gre za znano in splošno priljubljeno komedijo. Toda tako Beaumarchais kot Linhart ali Wolfgang Amadeus Mozart so bili nepopustljivi preganjalci aristokratskih privilegijev in zagovorniki razreda služabnikov. Kdo pa danes preganja aristokratske privilegije in zagovarja služabnike?

Spomnil sem se prizora iz otroštva. Kadar sta mi oče in mati hotela kaj prikriti in me izključiti iz svojega pogovora, to se pravi, ko sta se želela opozoriti, da bi bila snov pogovora neprimerna zame – ali za oba z bratom – sta rekla: »Nicht vor den Kindern!«

O čem naj ne bi govorili pred otroki oz. pred služinčadjo? Na primer o tem, da so nekateri kandidati/kandidatke za predsednika republike nekoč sodelovali s tajno politično policijo Udbo. Recimo o sramotah in celo zločinih, ki se dogajajo v ljubljanskih na videz umetniških lokalih.

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.

Če se za naročnino še niste odločili, vam v branje predlagamo dva izmed za vse obiskovalce odprtih člankov:

Zarota molka o razvratnih zabavah in uničenih življenjih

Strokovni zdrsi na TV Slovenija, o katerih bi se dejansko morali pogovarjati

Nauk Salmana Rushdija (pismo iz Egipta)

Kombi poln kruha, olja, sladkorja in testenin pripelje na majhen trg blizu ulice Feisal v Gizi. Trg ni tlakovan, ozke ulice komaj dovolijo osebnemu avtomobilu prehod, zato lahko prebivalci le upajo, da ne pride do požara. Izstopi mlad gospodič z brado, ki začne postavljati stol in mizo za kampiranje. Čez mizo pogrne platno z logotipom, ki je viden od blizu in daleč ter na platno postavi reklamne lističe. Iz kombija izstopi starejši možakar z brado in ukaže mlajšemu, da se premakne s stola. Usede se na stol, položi leseno škatlo poleg lističev in začne z očetovskim glasom vabiti ljudi, da se mu pridružijo. Ljudje se začnejo zbirati, starejši možakar namigne mlajšemu, da začne podajati dobrote iz kombija vsem, ki se približajo mizi. Nekateri mu nosijo račune, ki jih on študiozno pregleda, nato odpre leseno škatlo, v kateri je kup gotovine. Tako je bilo na dan volitev leta 2012, ko je kombi Muslimanske bratovščine izvajal volilno kampanjo praktično pred volilno enoto. Danes, ko vlada vojska, ni drugače, le da so kombije zamenjali stalni šotori.

Biden lahko pade s kolesa, Xi ne sme. Zato je Salman Rushdie lahko preživel le na Zahodu.

Članek kolumnista Domovine Andraža Šesta je ekskluzivno na voljo naročnikom in kupcem revije Domovina ter digitalnim naročnikom na Domovina.je. Če to še niste, lahko postanete spodaj, trenutno po precej nižji poletni ceni za digitalni dostop …

Ponavljavci

Dijake, ki so ponavljali (tj. šli dvakrat v isti) razred, smo nekoč imenovali repetenti, kar prevedeno v knjižno slovenščino pomeni ponavljavci. Marsikateri pojav današnje Slovenije daje vtis, (kot) da smo narod ponavljavcev.

Ne glede na več kot tridesetletni obstoj države sta še vedno v ospredju dve temeljni vprašanji:
1. vprašanje o pomenu konca hladne vojne in polôma socializma, in
2. vprašanje o geopolitičnem položaju Slovenije.

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.

Če se za naročnino še niste odločili, vam v branje predlagamo dva izmed za vse obiskovalce odprtih člankov:

Medtem v Ukrajini: Branitelji na bojišču uspešnejši od okupatorjev, Rusija z nespodobnim povabilom

Balkanska fronta ruske invazije Ukrajine

ženska, Egipčanka, na balkonu

Zmote o sekularnih režimih v muslimanskih državah (pismo iz Egipta)

Poroka je lahko sanjska in romantična ali takšna, kot sem jo izkusil v Egiptu. Naj omenim, da bi jurišanje na strojnično gnezdo povzročilo manj stresa, kot so ga postopki, da sem se poročil z ljubeznijo mojega življenja, ki je, morda ste že uganili, rojena muslimanka.

Članek kolumnista Domovine Andraža Šesta je ekskluzivno na voljo naročnikom in kupcem revije Domovina ter digitalnim naročnikom na Domovina.je. Če to še niste, lahko postanete spodaj, trenutno po precej nižji poletni ceni za digitalni dostop …

Srečanje Kocbeka in Rupnika

Medtem, ko se dogajajo, nekaterih pojavov ne dojamemo ali jih narobe razumemo. Posebej pogosti so nesporazumi pri političnih rečeh. Mnoge razumemo, ko so že za nami. Vzrok nesporazumov je pomanjkanje smiselnega povezovanja oz. razvrščanja dogodkov. Za dela pomembnih zgodovinarjev (McMeekin, Snyder, Davies, Bobbitt …) je značilno, da odkrivajo povezave med dogodki z natančnim upoštevanjem njihovega zaporedja, kar počnejo z veliko erudicijo in duhovitostjo. V Sloveniji je relativno malo zanesljivih – kolikor toliko velikopoteznih – zgodovinskih razprav (kronik, poročil …). To je bila tudi ena od poant televizijskega pogovora »RTV Slovenija danes in jutri« (13. julija 2022), v katerem je sodelovala deveterica zagovornikov in nasprotnikov aktualnega političnega prevzema sistema RTV. Dva od sodelujočih sta omenila pomanjkanje televizijskih dokumentarnih oddaj o novejši zgodovini.

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Nato ne bo poslušal niti nasvetov Fajonove niti Šarca

Včasih nastaja vtis, kot da si leta 2022 v nekaterih slovenskih strankah in njihovih medijih želijo ustvarjanja nezaupanja do Nata oz. simpatij do socializma.

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.