Gostujoči avtor

To je 6 tehtnih razlogov, zakaj Golob potrebuje “svobodno” RTV Slovenija

|

Minuli teden je vlada Roberta Goloba obeležila leto dni delovanja, svoje dosežke pa je pompozno predstavila na novinarski konferenci, na kateri je bilo že na začetku mogoče slišati predvsem klišeje o vrnitvi v normalnost, k odprti družbi za vse in strpnem dialogu ter vladanju s civilno družbo.

Ob odsotnosti pompozno napovedanih reform, ki jih po mnenju nekaterih poznavalcev sploh nikoli ne bo, je strašenje pred prejšnjo vlado, tudi leto dni po umiku Janeza Janše v opozicijo, sredstvo, s katerim poskušajo Golob in druščina zamaskirati lastno nesposobnost.

Kako je potekala revolucija na Primorskem  

|

Umor Iva Brica, ki je posvaril Filipa Terčelja pred italijansko aretacijo, da se je s pobegom čez mejo rešil, razkriva partizansko taktiko na Primorskem. Razmere so bile namreč zaradi dolgoletnega trpljenja pod fašizmom drugačne. 

Prispevek dr. Renata Podberšiča je na voljo digitalnim naročnikom Domovine. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj. 

Pismo iz Egipta: Kairske tržnice  

|

Stari Kairo je kot labirint. Prepleten iz tržnic in trgov, kjer si lahko kupiš vse, od gasilnega aparata in pralnega stroja do turističnega spominka.    

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Vizitka vodopivcev  

|

Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec je tesno povezan z imenom duhovnika, skladatelja in zborovodje Vinka Vodopivca (1878–1952), enega največjih slovenskih cerkvenih in posvetnih glasbenih (po)ustvarjalcev. Njegova neuradna himna so postale prav Vodopivčeve Žabe. Z nekaj kratkimi prekinitvami zbor deluje že 70 let. 

Ob 75. obletnici nastanka modernega Izraela 

|

Na predvečer britanskega umika iz Palestine, 14. maja 1948, so Judje v muzeju v Tel Avivu razglasili svojo državo (hebr. Eretz Israel), ki je nastala po vzoru zahodnih demokratičnih držav. Pot do tja pa je bila dolga in zavita, vmes pa spodbujena tudi z grozljivo izkušnjo holokavsta. 

Prispevek Renata Podberšiča ml. je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Pismo iz Egipta: Kaj je diskriminacija 

|

Ljubezen svojega življenja sem spoznal v kavarni nasproti judovske sinagoge v ulici Emad El-Din. To je prelep del Kaira, v angleščini imenovan Downtown (mestno središče), ki se kiti z umetelnimi zgradbami iz obdobja zlatih časov (Belle Époque) in secesije (Art Deco) ter s kavarno Eish el-Malh. Kljub lepotam pa je bila pot do poroke je trnova. 

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnino na Domovino lahko sklenete spodaj.

Hidžab: simbol pokoritve ženske moškemu

|

Morda ste zamudili dan naglavne rute oziroma »World Hijab Day«. Izmislila si ga je Nazma Khan, ki si je zaželela normalizacije hidžaba in tega, da bi ženske vsega sveta lahko izkusile nošnjo naglavnih rut. V zadnjih letih so si mnoge politične voditeljice, v svoji vnemi dokazovanja politične korektnosti, nadele hidžab ter upale na kakšen dodaten volilni glas. 

Žal se takšna promocija ne zaveda, da hidžab predstavlja hudo nasilje nad ženskami v islamu. Dnevni turist v Egiptu bo hodil po ulicah v prepričanju, da je hidžab izbira. Še huje, mnogi bodo izrazili podporo zakrivanju, ki naj bi bilo del islamske tradicije, promocijo osvoboditve žensk pa bodo videli kot nepotrebno vmešavanje zahodnih vrednot. Kako se ne bi mogel bolj motiti! Prepričan sem, da je hidžab eden bolj nasilnih simbolov v islamu …

Članek gostujočega avtorja Andraža Šesta iz Egipta je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino zdaj še lahko sklenete 17 % ceneje. Pohitite, ponudba je časovno omejena!

Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Dijakinja s hidžabom v šoli test svobode veroizpovedi. Veljajo za vse veroizpovedi enaki vatli?

Prve jaslice: problem nasprotij 

|

Že zaradi jaslic nam je božična zgodba zelo dobro poznana. Če bi jo morali povedati komu, ki je še ne pozna, bi mu hitro postregli z najosnovnejšim dejstvi od angelovega oznanjenja in betlehemske štalice, kjer so Jezuščka počastili pastirji in trije kralji, do bega svete družine v Egipt.  

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj …

Pismo iz Egipta: Cena energije brez izpustov

|

V letu 2023 je bil brez dvoma največji dogodek v Egiptu COP27 v Sharm El Sheikhu. Podnebna konferenca je privabila 35.000 gostov in vsaj 100 državnikov. Egipt je imel dva interesa: pokazati se kot predstavnik in pogajalec za Afriko ter priskrbeti prihodnje investicije v državi. Za Egipt je bil COP27 izjemno pomemben, kako uspešna je bila njihova vloga, pa bo pokazala prihodnost. 

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj …

Stalinova depeša: Ali je bilo po zaslugi Brandtove vzhodne politike v Evropi res več desetletij miru?

|

Po vsem videzu prihajamo v čase, ko države ne vodi vlada, ampak nevladne organizacije (NVO) in bivši predsedniki, ki prevzemajo vladne funkcije. Takšni nevladni organizaciji sta npr. Inštitut 8. marec in Forum 21. Ena takšnih NVO je tudi Kučanova oz. Türkova skupina, ki v časopisu Dnevnik »poziva« vlade EU, zvezo Nato in Rusko federacijo, naj ustavijo vojno. (Tradicija izvira iz leta 2007, nadaljevala pa se je leta 2012 in pred volitvami 2022.) »Od vlad držav EU zahtevamo,« pravijo, »da vzpostavijo novo, dolgoročno evropsko varnostno arhitekturo, ki bo izraz strateških interesov evropskih držav …« Nevladne organizacije se običajno ne ukvarjajo z vladno politiko, ker zanjo niso pooblaščene. Nevladne organizacije praviloma skrbijo za analize, opozarjajo na probleme, vendar ne vodijo državne politike. 

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Problem razlik v evangelijih po Mateju in Luki

|

Decembra letos bo minilo natanko 800 let od dogodka, ko je sveti Frančišek Asiški postavil prve žive jaslice v kraju Greccio. Prav zato nas ta okrogli jubilej vabi, da vstopimo v globino božične skrivnosti, kot sta nam jo posredovala evangelista Matej in Luka. Oba sta neodvisno drug od drugega zapisala svojo pripoved o Jezusovem otroštvu. 

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.