Argumenti za in proti predlagani "zdravstveni reformi" in kdo je na kateri strani

POSLUŠAJ ČLANEK
Predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je včeraj predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, sproža številne, pretežno negativne odzive v medijih, strokovni javnosti in na družabnih omrežjih.

V zgodnji fazi analize sprememb se večina opažanj vrti okrog ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega nadomestila, za katerega smo včeraj pokazali, da bo za večino zaposlenih pomenil višjo plačilo zdravstvenih storitev.

Danes pa izpostavljamo argumente, ki se v politiki, medijih, strokovni javnosti in družabnih omrežjih pojavljajo v prid in proti predlaganim spremembam.

Večja solidarnost in razbremenjevanje tistih z najnižjimi prihodki
Kot smo izračunali včeraj, bodo tisti, katerih prihodki (vsi, ne samo iz plače) so na ravni minimalne plače ali nekoliko čez, za enako košarico, ki so jo prej dobili z obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem (če so slednjega seveda imeli), letno plačevali okrog 91 € manj.

Slednje so kot pozitivno posledico nove zdravstvene reforme ob SMC izpostavili v SD, DeSUSu in Združeni levici.

Zdravstvene zavarovalnice so od dopolnilnega zavarovanja ustvarjale dobičke, ki niso šli v zdravstven oblagajno
Ta argument v prid predstavljenim spremembam smo zasledili samo na enem mestu in sicer pri novinarki Dnevnika Nini Knavs:

"Ko je bilo zdravstvo v tako hudi finančni krizi, da so v bolnišnicah ostajali brez materiala za zdravljenje svojih pacientov, je dopolnilno zavarovanje prinašalo visoke dobičke. Na roko jim je šlo varčevanje zdravstvene blagajne, zaradi katerega so morale tudi same za zdravljenje svojih zavarovancev prispevati manj denarja. Milijoni plusa, ki so se v tem obdobju stekli na posebne račune, niso končali v zdravstvu, čeprav bi po zakonodaji morali. (Nina Knavs, Dnevnik)

A mnogo več je bilo zaslediti negativnih odzivov:


Reforma ne spreminja ničesar vsebinskega:
Številni so prepričani, da spremembe vsebinsko dejansko sploh ne posegajo v sam zdravstveni sistem, med njimi tudi ugleden zdravnik in esejist ter novinarka poslovnega časopisa:

"Reforma ne posega v omrežje ukleščenih odnosov in nima nobene vsebine." (Alojz IhanSiol.net)

"Vlada  nas bo za isto stvar obdavčila n-krat." (Tanja Smrekar, Finance)



"Zaradi višjih prispevkov in preoblikovanja prostovoljnega v obvezno zavarovanje ne bomo dobili ne boljšega zdravstvenega sistema ne krajših čakalnih vrst," (Romana Tomc, SDS)



Krepitev monopola Zavoda za zdravstveno zavarovanje in podražitev zdravstvenih storitev
Številni poznavalci so soglasni, da gre predlog v povsem napačno smer kar se tiče vloge zavarovalnic pri podajanju zdravstvenih zavarovanj. Namesto da bi v korist zavarovancev uvajal konkurenco, gre v monopol.

Anže Burger je denimo za Siol.net ocenil, da bi bilo bolj primerno ukiniti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in uvesti več konkurence na trgu zdravstvenih zavarovanj po vzoru Nizozemske. "Nobene potrebe ne vidim po monopolu države pri zavarovanju, izvajalcih zdravstvenih storitev in prodaji zdravil."

"Predlog uvaja monopolni nadzor in monopol se redko izkaže kot dober"  (Maja Krumberger, Slovensko zavarovalno združenje za 24ur.com)

"Zavod za zdravstveno zavarovanje bo še naprej monopolist in bo še naprej kar tako dobival denar. Nobene konkurence med zavarovalnicami ne bo." (Radiolog Gregor Šavli za Siol.net)

"Takšen sistem, kjer se zdravstvo v celoti plačuje iz obveznih sredstev, imajo le v Severni Koreji in na Kubi." (šef Vzajemne Aleš Mikeln za Finance)

"Vlada prihodnji teden: Avtomobilsko zavarovanje bo mogoče skleniti le pri državni zavarovalnici, vsi nujno kasko, cena: progresivna lestvica." (poslanec NSi Jernej Vrtovec, Twitter)

Večina bo za manjšino plačevala še več kot do sedaj
Kot smo pokazali včeraj, je plačevanje za zdravstvo v Sloveniji že sedaj urejeno izrazito solidarnostno. S predlaganimi spremembami gre za solidarnost skorajda že v ekstreme.

"V Sloveniji 380 tisoč ljudi plačuje več od povprečja za osnovno zdravstveno zavarovanje. Petina torej plačuje preostalim štirim petinam, ki plačujejo manj od povprečja. In zdaj bo plačevala še več" (Radiolog Gregor Šavli za Siol.net)

"Produktivni zaposleni bodo plačevali več. Da bo 80 odstotkov delavcev plačevalo manj kot doslej, je populizem, ki nas vodi nazaj v uravnilovko." (ekonomist Anže Burger za Siol.net)

Gre za podražitev zdravstvenih storitev
Predlog torej vsebinsko ne prinaša nič novega in je po mnenju mnogih zgolj krinka za podražitev zdravstvenih storitev. Ministstvo si do leta obeta novih 392 milijonov evrov za zdravstvo, od tega 266 iz proračuna.

"Zdravstvena reforma, ki se začne (in konča) z novimi prispevki, ni reforma ampak podražitev," (nekdanji poslanec Marko Pavlišič, Twitter)

"Predlog reforme tudi povečuje izdatke za zdravstvo, namesto da bi se ti zmanjševali in se preusmerili na stroške in učinkovitost," (Anže Burger za Siol.net)

"Nisem za to, da se povišujejo prispevki, medtem ko po bolnišnicah in kliničnih centrih še vedno ni reda,"  (Tanja Smrekar, Finance)

"Sprememba cenika ni reforma. Na to se spomnite, ko vas bodo MSM jutri futrali s "prvo reformo po 24 letih" (dr. Žiga Turk, Twitter)

Uvedba obveznega mesečnega zdravstvenega prispevka namesto dopolnilnega zavarovanja je le nov davek
Da gre za prikrito davčno reformo pa trdi tudi predsednik uprave Adriatic Slovenice Gabriel Pkof

"Gre za prikrito davčno reformo. Delajo se norca iz ljudi ..." (predsednik uprave Adriatic Slovenice Gabrijel Škof za Dnevnik)

"Ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja je povsem politična odločitev, ki bolj pravično zveni. Gre za način obdavčitve, reforme pa pravzaprav ne zadeva." (Alojz Ihan za Siol.net)

"Ministrica s predlagano reformo uvaja nov davek, ki bo usekal po žepu vse državljane, čakalne vrste pa bodo ostale enake" (NSi na Twitterju)

Zdravstvena reforma ogroža več sto delovnih mest
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi ogrozila okrog 500 delovnih mest v treh zavarovalnicah, ki sedaj ponujajo te storitve. Dodatna delovna mesta so ogrožena v klicnih centrih, kjer kot posredniki ponujajo storitve zdravstvenih zavarovalnic.

Tako trdijo predstavniki zavarovalnic in klicnih centrov.

Ljudje bodo skrivali svoje prihodke
Več kot boste imeli prikazanih prihodkov, v višji razred za plačevanje obveznega zdravstvenega nadomestila boste uvrščeni.


"Ker je vse odvisno od prihodkov, se bodo ljudje odzvali tako, da bodo skrivali svoje prihodke - torej povečanje neformalne ekonomije," (poslanec Bojan Dobovšek za TV Slovenija)

"Vlada nas spodbuja, da še bolj skrivamo svoje dohodke. Sčasoma nam bodo pobrali vse, kar je nad pragom revščine. Zaradi solidarnosti." (novinar Domovine Rok Trdan, Twitter)

Ni konkretnega programa skrajševanja čakalnih vrst
Za čakalne vrste naj bi šlo 20 milijonov, a nihče ne ve, kako.


"Čakalnih vrst ne morete skrajševati z dodatnim denarjem. Ta denar so bolnišnice že prejele, pa imamo še vedno težave. Očitno je teh 20 milijonov evrov nekdo ukradel." (Anže Burger za Siol.net)

Do pomanjkanja konkretnih rešitev glede zmanjšanja čakalnih vrst so kritični tudi v koalicijskih strankah DeSUS in SD.

Nekaj odzivov s Twitterja:













Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike