Argentinski maturantje nadaljujejo tradicijo ponosnih in zavednih Slovencev v Argentini (foto, video)

Uredništvo
10
Vir foto: Facebook

27 dijakov, maturantov iz Buenos Airesa v Argentini, je v juliju obiskalo domovino svojih dedkov in babic. Dva tedna so bili v mladinski poletni šoli slovenskega jezika, nato so odšli k sorodnikom ter obiskali še nekaj krajev (Piran, Bled, Brezje, avstrijsko Koroško, Triglav …) Verjetno najbolj markantni točki obiska maturantov sta bila koroški Vetrinj in Kočevski rog.

Na več krajih so predstavili program, ki vsebuje tipični argentinski ples, slovenske melodije in recitacije. Vse skupaj dokazuje, da je slovenska skupnost v Argentini še kako živa.

Maturantje pa so mnoge navdušili tudi z slovensko zavednostjo in odličnim znanjem slovenščine.

Argentinske Slovenske na obisk v Zavod sv. Stanislava (vir foto: Facebook RAST-48)

27 dijakov, nekateri so prvič obiskali Slovenijo, je v skorajda mesecu dni našo državo spoznala po dolgem in po čez. Tako so se povzpeli na Triglav, obiskali slovenski biser Bled, se ustavili pri Mariji Pomagaj na Brezjah ter odšli tudi na slovensko obalo. Vmes so na več krajih in kulturnih prireditvah predstavili slovensko skupnost v Argentini, predstavili tipični argentinski ples. Izkazali so se tudi z znanjem slovenske kulture skozi recitacije in pesmi. S svojim doprinosom so oblikovali tudi kar nekaj svetih maš v različnih cerkvah po Sloveniji.

Gre za 27 predstavnikov tretje in četrte generacije Slovencev iz Argentine, ki so osem let obiskovali sobotne osnovne šole v slovenskih domovih v Buenos Airesu, zadnjih pet let pa so ob sobotah popoldne obiskovali srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka v Slovenskih hiši v središču argentinske prestolnice. Letošnja generacija je že osemiinštirideseta po vrsti.

Vir foto: Facebook

Mladi argentinski Slovenci so se udeležili tudi Srečanja Slovencev po svetu z rojaki v domovini “Dobrodošli doma”, ki je letos potekala v Radovljici. To je seveda čudovita priložnost za spoznavanje rojakov z vseh strani sveta, bili so priča zelo ganljivim življenjskim zgodbam izseljencev, zamejcev in zdomcev.

»Slovenija je vsakič lepša in bolj zelena. Tukaj sem sedaj že četrtič in vsakič mi je bolj všeč,« je za Radio Ognjišče povedal maturant Tadej, ki je v Slovenijo tokrat prišel tudi z družino. Martina iz Rožmanove šole v kraju San Martin je povedala, da je ponosna, da je sedaj prava Slovenka, saj je bila prvič na Triglavu. Matjažu je bil obisk Slovenije zelo zabaven »Zanimivo je, da imate v Sloveniji morje brez valov, praktično je morje ravno. V Argentini imamo samo valove, zato mi je bilo morje v Piranu in Kopru še toliko bolj zanimivo,« je povedal.

Enomesečno potepanje po domovini so mladi argentinski Slovenci v besedi in fotografijah sproti beležili na svoji Facebook strani (klik!)

Kakšna je slovenska skupnost v Argentini?

Po ocenah živi v Argentini med 30.000 in 35.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev, od katerih je okoli 4.000 slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v Argentini.

Slovenci v Argentini živijo tako rekoč v vseh argentinskih provincah, od Ognjene zemlje do severa Argentine. Živahna dejavnost slovenske skupnosti je omejena predvsem na področja strnjene naselitve Slovencev, med katere štejemo predvsem območje Gran Buenos Airesa, Bariloch, Mendoze, Rosaria pa tudi Cordobe, Miramara, mesta Paraná in Tucumana.

Prvi Slovenci so v Argentino prispeli že v 70. letih 19. stoletja na podlagi dogovora med tedanjo Avstro-ogrsko monarhijo in Argentino. Potomci teh Slovencev so ustanovili Slovensko društvo Triglav v mestu Paraná v provinci Entre Rios.

Vir foto: Facebook

Glavnina slovenskih izseljencev je v Argentino prispela v obdobju med obema vojnama, in sicer približno 25.000 posameznikov predvsem iz Prekmurja in Primorske. Ti izseljenci imajo svoje klube v Buenos Airesu (Triglav), v Gran Buenos Airesu (Bernal), v Rosariu (Triglav) in v Cordobi. Primorsko-prekmurska skupnost v Bernalu oddaja radijsko oddajo »Slovenija, …moja ljubezen«. Tudi Slovensko podporno društvo Triglav ima radijsko oddajo »Triglav, moj dom« in v prostorih društva organizira družbene prireditve. Med društva medvojnih priseljencev sodi tudi društvo Beneških Slovencev.

Močnejša je dejavnost društev in organizacij »povojne« emigracije, ki se je na območje širšega Buenos Airesa naselila med leti 1947-49 in 1954-55 (skupaj gre za okoli 6.000 posameznikov). Močni sta skupnosti v Mendozi – kjer živi okoli 600 Slovencev – in v San Carlosu de Bariloche, kjer živi okoli 350 Slovencev, ki se zbirajo v Slovenskem planinskem društvu in so v Bariloche prenesli evropske poglede in izkušnje v zimskih športih, alpinizmu in turizmu. Majhna slovenska skupnost živi tudi v Miramaru.

Slovenščino govori še 10.000 argentinskih Slovencev

Povojna emigracija Slovencev je v Argentino prispela v strnjeni skupini, z velikim številom izobražencev in duhovnikov. Ob prihodu so se dobro znašli, solidarno sodelovali, si opomogli in z lastnimi sredstvi zgradili domove, ustanovili slovenske šole, organizirali pevske zbore, gledališke skupine, umetniške skupine, športna igrišča, sakralne objekte ipd.

Zato najbrž ne čudi, da slovenščino še vedno govori 10.000 Slovencev v Argentini. Najbolj zavedni so takoj začeli svoje otroke učiti slovenščino, kar se pozna tudi v tretji in četrti generaciji. Veliko je maturantov, ki v Slovenijo pridejo z res tekočim znanje slovenščine, in po vrsti pravijo, da je to zato, ker doma govorijo izključno slovensko. Ob tem pa kažejo še visoko raven poznavanja slovenske kulture in vsega kar Slovenija je.

»V Argentini se čutimo, da smo del Slovenije, da pripadamo tej domovini, ker imamo tukaj korenine, ki so se tukaj rodile, a so se razvile v Argentini. To so naša tla, ki jim pripadamo,« je v intervjuju za TV Slovenija povedal Jure Komar, predsednik Zedinjene Slovenije, krovne organizacije argentinskih Slovencev.

Da argentinski Slovenci tudi zares živijo svojo slovensko pripadnost, ni dvoma tudi glede na spodnje posnetke maturantov. Če vas zanima kaj so počeli skozi celoten mesec bivanja v Sloveniji pa imate možnost ogleda po dnevih na njihovi facebook strani.

10 KOMENTARJI

  1. Družine, ki so SLOVENSKI jezik in kulturo prenesle na ČETRTO generacijo, so res VZORČNI primeri, kaj pomeni imeti v srcu svojo DOMOVINO in njeno kulturo.

    Titova ZMAGA, je povzročila veliko SMRTI nedolžnih ljudi in veliko IZGNANCEV, med katerimi so bili predvsem izobraženci, ki niso hoteli “misliti, na ukaz komunizma”, ampak so hoteli obdržati svoje VREDNOTE.
    Cena, za obdržati svoje ŽIVLJENJE in KRŠČANSTVO, pa je bila leta 1945 – velika.
    Kot BEGUNCI, so odšli v NEZNANO. Toda, ker so bili SPOSOBNI, PRIDNI, POŠTENI in PRILAGODLJIVI, so bili povsod lepo sprejeti.

    Vso SLOVENSKO dediščino so nesli s seboj – vsak v svojem srcu. Vse te svoje VREDNOTE so v tujini NEGOVALI in jih posredovali bodočim RODOVOM.

    APLAVZ in iskrene ČESTITKE tretjemu in ČETRTEMU RODU – naših ARGENTINSKIH SLOVENCEV !

    • Kraševka, takole praviš: “Titova ZMAGA, je povzročila veliko SMRTI nedolžnih ljudi in veliko IZGNANCEV, med katerimi so bili predvsem izobraženci, ki niso hoteli “misliti, na ukaz komunizma”, ampak so hoteli obdržati svoje VREDNOTE.”

      Imam dve dobronamerni pripombi.

      Ko praviš, da je Titova zmaga povzročila veliko smrti, je treba reči, da je beseda “veliko” zelo relativen pojem. Zate in zame bi bilo že veliko, če bi komunisti s Titom na čelu ubili enega samega Slovenca. Čeprav je bilo med Slovenci med 60.000 do 80.000 žrtev, pa nekateri, ki se celo oglašajo tudi na tem portalu, oznanjajo, da so jih še premalo pobili in da je Barbarin rov znova prazen.

      Po komunistični zmagi nad lastnim narodom ni bilo izgnancev, bili so le begunci, ki so si, predvsem dragoceni intelektualci, z begom reševali gola življenja.

    • Titova zmaga niti približno ni povzročila veliko smrti, sploh pa ne nedolžnih. Belčkom je že tekom vojne ponujal amnestijo, pa so ga zavrnili. Kdaj se boste že naučili teh nekaj jasnih dejstev iz zgodovine???

  2. Slovenci v Argentini, ki so vse do četrtega rodu v tujini z mnogimi dejavnostmi obdržali in po svoje razvijali svoj slovenski jezik, kulturo in krščanstvo, nam živo pričajo, kaj pomenijo poglobljene in aktivno gojene ter razvijajoče se družinske, rodovne in nacionalne vrednote ter iskreno in pošteno domoljubje.
    Srečanje z domovino na silo pregnanih dedov in staršev mora biti za mlade Slovence iz Argentine polno mogočnih izzivov in jedkih presenečenj, še zlasti z vrstniki in povprečnimi državljani dandanašnje Slovenije nasploh, ki so večinoma apatični do domoljubja, ali se ga celo sramujejo, ki “svetovljansko” komunicirajo in pojejo vse bolj le še v angleščini in ki jim je zgodovina, kulturna in jezikovna dediščina Slovencev ter državljanov Slovenije vse manj v sramoto “španska vas”.
    Glede na to, da slovenski jezik sto let po ustanovitvi prve slovenske Univerze v Ljubljani nacionalno neobčutljivi “svetovljani” preganjajo že kot učni jezik in jezik študijskih obveznosti z več slovenskih fakultet in univerz, mogoče celo ni preveč pesimistična in heretična misel, da utegnejo biti prav nacionalno, jezikovno in kulturno pokončni in vztrajni dediči Slovencev v Argentini čez nekaj desetletij edini, ki bodo na celem svetu še edini govorili in pisali in peli v slovenskem jeziku ter ki bodo navkljub vsem migracijskim, verskim in ideološkim ujmam ohranili nacionalni ponos na nekdanjo domovino in žlahtno kulturno izročilo Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Srečka Kosovela, Edvarda Kocbeka in drugih duhovnih velikanov slovenske misli in omikane slovenske besede.

  3. Že spet bom povedal: to so moji ljudje, čeprav v Argentini nimam nikogar. Imam pa v USA. In poznam tudi nekaj “Argentincev”, ki so po letu 1991 našli stalno prebivališče v Sloveniji
    Takih ljudi, tako zavednih ljudi – nam manjka v Sloveniji!

  4. Ponosni slovenci….. 18,19

    Res je, kar ste napisali. Mi v MATIČNI domovini, smo veliko tega izgubili, ker so nam za časa Titove Juguslavije ;vsilili” bratstvo in enotnost.
    Enotnost, je bila somo “pravljica”, saj se drugi narodi niso učili SLOVENŠČINE. Bivša Juga, je veliko bolj obdržala svoje značilnosti v plesih in navadah in veri.
    Slovenski komunisti, pa so bili do svoje NACIONALNE IDENTITETE brerzbrižni. Mogoče je tudi, da so imeli slabo vest, ker so ZAVEDNE Slovence pregnali v tujino. Prav zaradi tega še danes negativno (vse leve vlade) gledajo na NACIONALNOST in NARODNOST.

    Vedeti moramo, da zato, ker so si krščanski domoljubi rešili življenje s pobegom v TUJINO, so na SLOVENSKO ozemlje načrtno naselili NARODE iz JUGA Jugoslavije. Tem SLOVENŠČINA in naše navade, je bilo tuje, kajti oni so imeli svojo domovino. Še danes mislim, da je njihova mentaliteta drugačna, zato nikoli ne bodo pomagali GRADITI – SLOVENSKEGA NARODNEGA PONOSA. To smo dolžni OBDRŽATI mi Slovenci.
    Pregovor pravi; “Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti”.

    KOMUNISTI pa itak so prvo komunisti in jim narod ne pomeni NIČ. Njim je dovolj, da VLADAJO, pa če tudi SLABO.

    Res bi se mi, morali veliko UČITI pri Argentinskih Slovencih in zamejcih v Avstriji in Italiji.
    Na žalost naše šole niso naravnane v DOMOLJUBJU.

    • Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti, ni pregovor, temveč eden od biserov blago pokojnega lavantinskega knezoškofa č. Antona Martina Slomška, enega od največjih Slovencev vseh časov.

  5. Glede na komunistično zmago na Argentinskih volitvah predlagam, da jih odpeljemo v Slovenijo.
    Hrvaška je evakuirala Hrvate in njihove potomce iz Bolivije in Venezuele, da jih Evo in Hugo nista spekla ali skuhala v partizanski golaž. Komunisti so lačni in lahko pomislijo, da so desno usmerjeni okusni na krožniku.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime