Arbitražna saga: mantre, zaradi katerih Slovenija na mednarodnem parketu tone
POSLUŠAJ ČLANEK
Pravna služba Evropske komisije je v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede hrvaških kršitev prava EU, drži in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Govorec komisije, Margaritis Schinas, je že junija dejal, da ne bodo podali javnega mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.
Vse te informacije v dodatku s Spieglovim »razkritjem« pritrjujejo nečemu, kar govorimo vse od rezultatov arbitraže dalje. Verjetnost, da uresničimo arbitražno razsodbo, je vedno manjša, ne vedno večja, kot se trudijo to naslikati slovenski politiki. Slepo vztrajanje novega zunanjega ministra in zavračanje dialoga ni pot, ki bo pripeljala do rešitve.
O vrednosti mnenj pravnih služb in nujnosti upoštevanja le-teh bi morala največ vedeti ravno ta vlada, ki ima sama težavo definirati kdo je v opoziciji, kdo v koaliciji, kljub mnenju pravne službe. Enako neupoštevanje mnenja se gre tudi evropska komisija, saj je šlo za interno stališče. Njihovo javno stališče pa se nikoli ni spremenilo. Ni kaj, zoprno je, ko si enkrat na napačnem koncu iste palice.
Približujejo se Evropske volitve in šahovnica se hitro spreminja. Plenkovič se tega zaveda in se temu primerno vede. Roma v Bruselj tako pogosto, kot naši politiki k ruski kapelici. Rezultati enega in drugega so pa očitni. Nekdo se bori za svoj narod, drugi pa za nekaj projektov in odlikovanj matere Rusije.
Slovenska diplomacija lovi zadnje vzdihljaje, da začne resno tekmovati s Plenkovičem. Vendar trenutna postavitev igralcev obljublja le veliko zgodbic v slovenskih medijih, medtem ko bomo lahko o realni situaciji prebrali v tujem časopisju. Imamo zunanjega ministra, ki cepeta na mestu; komisarko, ki se zvija pred novinarji kot jegulja in premierja, ki je nepoznani obraz s stranko, ki ni del nobene izmed evropskih strank. Obetavno. Približno toliko kot kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko.
"A naj bom zelo jasen. Z Junckerjem sva obema vladama na voljo pri iskanju rešitve, ker verjameva, da v EU ne bi smelo biti spora o meji. Razsodba je seveda podlaga za to rešitev," je pred časom dejal podpredsednik Timmermans. Pravna mnenja služb Evropske komisije niso zavezujoča za evropsko komisijo in jasno so sporočili, da je arbitraža le podlaga za reševanje spora. EU se ponuja kot mediator za rešitev spora, ne za tirana, ki bo vsilil arbitražo. To je sporočilo, ki ga poslušamo že lep čas in to sporočilo se ni spremenilo.
Če želi naša vlada resno kaj narediti v smer zaprtja poglavja arbitraže, mora preseči lasten ego in poiskati pomoč pri trenutni opoziciji. Juncker lahko na dnevni red komisije da arbitražno odločbo in sproži s tem uradno debato.
To pade v kraljestvo umetnosti diplomacije, povezav in vpliva. Gotovo pa so najbližje temu tisti, ki so v isti politični skupini kot Juncker, torej Evropski ljudski stranki. Ti pa so tisti, s katerimi se ne sodeluje, ali kakšna je bila že predvolilna mantra?
In dokler bo tako, da bodo predvolilne mantre odločale o usodi narodovih interesov, toliko časa bo Slovenija na mednarodnem parketu vedno bolj tonila.
Govorec komisije, Margaritis Schinas, je že junija dejal, da ne bodo podali javnega mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.
Pravo
Vse te informacije v dodatku s Spieglovim »razkritjem« pritrjujejo nečemu, kar govorimo vse od rezultatov arbitraže dalje. Verjetnost, da uresničimo arbitražno razsodbo, je vedno manjša, ne vedno večja, kot se trudijo to naslikati slovenski politiki. Slepo vztrajanje novega zunanjega ministra in zavračanje dialoga ni pot, ki bo pripeljala do rešitve.
O vrednosti mnenj pravnih služb in nujnosti upoštevanja le-teh bi morala največ vedeti ravno ta vlada, ki ima sama težavo definirati kdo je v opoziciji, kdo v koaliciji, kljub mnenju pravne službe. Enako neupoštevanje mnenja se gre tudi evropska komisija, saj je šlo za interno stališče. Njihovo javno stališče pa se nikoli ni spremenilo. Ni kaj, zoprno je, ko si enkrat na napačnem koncu iste palice.
Verjetnost, da uresničimo arbitražno razsodbo, je vedno manjša, ne vedno večja, kot se trudijo to naslikati slovenski politiki.
Diplomacija
Približujejo se Evropske volitve in šahovnica se hitro spreminja. Plenkovič se tega zaveda in se temu primerno vede. Roma v Bruselj tako pogosto, kot naši politiki k ruski kapelici. Rezultati enega in drugega so pa očitni. Nekdo se bori za svoj narod, drugi pa za nekaj projektov in odlikovanj matere Rusije.
Slovenska diplomacija lovi zadnje vzdihljaje, da začne resno tekmovati s Plenkovičem. Vendar trenutna postavitev igralcev obljublja le veliko zgodbic v slovenskih medijih, medtem ko bomo lahko o realni situaciji prebrali v tujem časopisju. Imamo zunanjega ministra, ki cepeta na mestu; komisarko, ki se zvija pred novinarji kot jegulja in premierja, ki je nepoznani obraz s stranko, ki ni del nobene izmed evropskih strank. Obetavno. Približno toliko kot kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko.
"A naj bom zelo jasen. Z Junckerjem sva obema vladama na voljo pri iskanju rešitve, ker verjameva, da v EU ne bi smelo biti spora o meji. Razsodba je seveda podlaga za to rešitev," je pred časom dejal podpredsednik Timmermans. Pravna mnenja služb Evropske komisije niso zavezujoča za evropsko komisijo in jasno so sporočili, da je arbitraža le podlaga za reševanje spora. EU se ponuja kot mediator za rešitev spora, ne za tirana, ki bo vsilil arbitražo. To je sporočilo, ki ga poslušamo že lep čas in to sporočilo se ni spremenilo.
Prihodnost
Če želi naša vlada resno kaj narediti v smer zaprtja poglavja arbitraže, mora preseči lasten ego in poiskati pomoč pri trenutni opoziciji. Juncker lahko na dnevni red komisije da arbitražno odločbo in sproži s tem uradno debato.
To pade v kraljestvo umetnosti diplomacije, povezav in vpliva. Gotovo pa so najbližje temu tisti, ki so v isti politični skupini kot Juncker, torej Evropski ljudski stranki. Ti pa so tisti, s katerimi se ne sodeluje, ali kakšna je bila že predvolilna mantra?
In dokler bo tako, da bodo predvolilne mantre odločale o usodi narodovih interesov, toliko časa bo Slovenija na mednarodnem parketu vedno bolj tonila.
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.