Arbitražna saga: mantre, zaradi katerih Slovenija na mednarodnem parketu tone
POSLUŠAJ ČLANEK
Pravna služba Evropske komisije je v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede hrvaških kršitev prava EU, drži in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Govorec komisije, Margaritis Schinas, je že junija dejal, da ne bodo podali javnega mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.
Vse te informacije v dodatku s Spieglovim »razkritjem« pritrjujejo nečemu, kar govorimo vse od rezultatov arbitraže dalje. Verjetnost, da uresničimo arbitražno razsodbo, je vedno manjša, ne vedno večja, kot se trudijo to naslikati slovenski politiki. Slepo vztrajanje novega zunanjega ministra in zavračanje dialoga ni pot, ki bo pripeljala do rešitve.
O vrednosti mnenj pravnih služb in nujnosti upoštevanja le-teh bi morala največ vedeti ravno ta vlada, ki ima sama težavo definirati kdo je v opoziciji, kdo v koaliciji, kljub mnenju pravne službe. Enako neupoštevanje mnenja se gre tudi evropska komisija, saj je šlo za interno stališče. Njihovo javno stališče pa se nikoli ni spremenilo. Ni kaj, zoprno je, ko si enkrat na napačnem koncu iste palice.
Približujejo se Evropske volitve in šahovnica se hitro spreminja. Plenkovič se tega zaveda in se temu primerno vede. Roma v Bruselj tako pogosto, kot naši politiki k ruski kapelici. Rezultati enega in drugega so pa očitni. Nekdo se bori za svoj narod, drugi pa za nekaj projektov in odlikovanj matere Rusije.
Slovenska diplomacija lovi zadnje vzdihljaje, da začne resno tekmovati s Plenkovičem. Vendar trenutna postavitev igralcev obljublja le veliko zgodbic v slovenskih medijih, medtem ko bomo lahko o realni situaciji prebrali v tujem časopisju. Imamo zunanjega ministra, ki cepeta na mestu; komisarko, ki se zvija pred novinarji kot jegulja in premierja, ki je nepoznani obraz s stranko, ki ni del nobene izmed evropskih strank. Obetavno. Približno toliko kot kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko.
"A naj bom zelo jasen. Z Junckerjem sva obema vladama na voljo pri iskanju rešitve, ker verjameva, da v EU ne bi smelo biti spora o meji. Razsodba je seveda podlaga za to rešitev," je pred časom dejal podpredsednik Timmermans. Pravna mnenja služb Evropske komisije niso zavezujoča za evropsko komisijo in jasno so sporočili, da je arbitraža le podlaga za reševanje spora. EU se ponuja kot mediator za rešitev spora, ne za tirana, ki bo vsilil arbitražo. To je sporočilo, ki ga poslušamo že lep čas in to sporočilo se ni spremenilo.
Če želi naša vlada resno kaj narediti v smer zaprtja poglavja arbitraže, mora preseči lasten ego in poiskati pomoč pri trenutni opoziciji. Juncker lahko na dnevni red komisije da arbitražno odločbo in sproži s tem uradno debato.
To pade v kraljestvo umetnosti diplomacije, povezav in vpliva. Gotovo pa so najbližje temu tisti, ki so v isti politični skupini kot Juncker, torej Evropski ljudski stranki. Ti pa so tisti, s katerimi se ne sodeluje, ali kakšna je bila že predvolilna mantra?
In dokler bo tako, da bodo predvolilne mantre odločale o usodi narodovih interesov, toliko časa bo Slovenija na mednarodnem parketu vedno bolj tonila.
Govorec komisije, Margaritis Schinas, je že junija dejal, da ne bodo podali javnega mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.
Pravo
Vse te informacije v dodatku s Spieglovim »razkritjem« pritrjujejo nečemu, kar govorimo vse od rezultatov arbitraže dalje. Verjetnost, da uresničimo arbitražno razsodbo, je vedno manjša, ne vedno večja, kot se trudijo to naslikati slovenski politiki. Slepo vztrajanje novega zunanjega ministra in zavračanje dialoga ni pot, ki bo pripeljala do rešitve.
O vrednosti mnenj pravnih služb in nujnosti upoštevanja le-teh bi morala največ vedeti ravno ta vlada, ki ima sama težavo definirati kdo je v opoziciji, kdo v koaliciji, kljub mnenju pravne službe. Enako neupoštevanje mnenja se gre tudi evropska komisija, saj je šlo za interno stališče. Njihovo javno stališče pa se nikoli ni spremenilo. Ni kaj, zoprno je, ko si enkrat na napačnem koncu iste palice.
Verjetnost, da uresničimo arbitražno razsodbo, je vedno manjša, ne vedno večja, kot se trudijo to naslikati slovenski politiki.
Diplomacija
Približujejo se Evropske volitve in šahovnica se hitro spreminja. Plenkovič se tega zaveda in se temu primerno vede. Roma v Bruselj tako pogosto, kot naši politiki k ruski kapelici. Rezultati enega in drugega so pa očitni. Nekdo se bori za svoj narod, drugi pa za nekaj projektov in odlikovanj matere Rusije.
Slovenska diplomacija lovi zadnje vzdihljaje, da začne resno tekmovati s Plenkovičem. Vendar trenutna postavitev igralcev obljublja le veliko zgodbic v slovenskih medijih, medtem ko bomo lahko o realni situaciji prebrali v tujem časopisju. Imamo zunanjega ministra, ki cepeta na mestu; komisarko, ki se zvija pred novinarji kot jegulja in premierja, ki je nepoznani obraz s stranko, ki ni del nobene izmed evropskih strank. Obetavno. Približno toliko kot kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko.
"A naj bom zelo jasen. Z Junckerjem sva obema vladama na voljo pri iskanju rešitve, ker verjameva, da v EU ne bi smelo biti spora o meji. Razsodba je seveda podlaga za to rešitev," je pred časom dejal podpredsednik Timmermans. Pravna mnenja služb Evropske komisije niso zavezujoča za evropsko komisijo in jasno so sporočili, da je arbitraža le podlaga za reševanje spora. EU se ponuja kot mediator za rešitev spora, ne za tirana, ki bo vsilil arbitražo. To je sporočilo, ki ga poslušamo že lep čas in to sporočilo se ni spremenilo.
Prihodnost
Če želi naša vlada resno kaj narediti v smer zaprtja poglavja arbitraže, mora preseči lasten ego in poiskati pomoč pri trenutni opoziciji. Juncker lahko na dnevni red komisije da arbitražno odločbo in sproži s tem uradno debato.
To pade v kraljestvo umetnosti diplomacije, povezav in vpliva. Gotovo pa so najbližje temu tisti, ki so v isti politični skupini kot Juncker, torej Evropski ljudski stranki. Ti pa so tisti, s katerimi se ne sodeluje, ali kakšna je bila že predvolilna mantra?
In dokler bo tako, da bodo predvolilne mantre odločale o usodi narodovih interesov, toliko časa bo Slovenija na mednarodnem parketu vedno bolj tonila.
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.