Arbitražna saga: mantre, zaradi katerih Slovenija na mednarodnem parketu tone
POSLUŠAJ ČLANEK
Pravna služba Evropske komisije je v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede hrvaških kršitev prava EU, drži in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Govorec komisije, Margaritis Schinas, je že junija dejal, da ne bodo podali javnega mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.
Vse te informacije v dodatku s Spieglovim »razkritjem« pritrjujejo nečemu, kar govorimo vse od rezultatov arbitraže dalje. Verjetnost, da uresničimo arbitražno razsodbo, je vedno manjša, ne vedno večja, kot se trudijo to naslikati slovenski politiki. Slepo vztrajanje novega zunanjega ministra in zavračanje dialoga ni pot, ki bo pripeljala do rešitve.
O vrednosti mnenj pravnih služb in nujnosti upoštevanja le-teh bi morala največ vedeti ravno ta vlada, ki ima sama težavo definirati kdo je v opoziciji, kdo v koaliciji, kljub mnenju pravne službe. Enako neupoštevanje mnenja se gre tudi evropska komisija, saj je šlo za interno stališče. Njihovo javno stališče pa se nikoli ni spremenilo. Ni kaj, zoprno je, ko si enkrat na napačnem koncu iste palice.
Približujejo se Evropske volitve in šahovnica se hitro spreminja. Plenkovič se tega zaveda in se temu primerno vede. Roma v Bruselj tako pogosto, kot naši politiki k ruski kapelici. Rezultati enega in drugega so pa očitni. Nekdo se bori za svoj narod, drugi pa za nekaj projektov in odlikovanj matere Rusije.
Slovenska diplomacija lovi zadnje vzdihljaje, da začne resno tekmovati s Plenkovičem. Vendar trenutna postavitev igralcev obljublja le veliko zgodbic v slovenskih medijih, medtem ko bomo lahko o realni situaciji prebrali v tujem časopisju. Imamo zunanjega ministra, ki cepeta na mestu; komisarko, ki se zvija pred novinarji kot jegulja in premierja, ki je nepoznani obraz s stranko, ki ni del nobene izmed evropskih strank. Obetavno. Približno toliko kot kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko.
"A naj bom zelo jasen. Z Junckerjem sva obema vladama na voljo pri iskanju rešitve, ker verjameva, da v EU ne bi smelo biti spora o meji. Razsodba je seveda podlaga za to rešitev," je pred časom dejal podpredsednik Timmermans. Pravna mnenja služb Evropske komisije niso zavezujoča za evropsko komisijo in jasno so sporočili, da je arbitraža le podlaga za reševanje spora. EU se ponuja kot mediator za rešitev spora, ne za tirana, ki bo vsilil arbitražo. To je sporočilo, ki ga poslušamo že lep čas in to sporočilo se ni spremenilo.
Če želi naša vlada resno kaj narediti v smer zaprtja poglavja arbitraže, mora preseči lasten ego in poiskati pomoč pri trenutni opoziciji. Juncker lahko na dnevni red komisije da arbitražno odločbo in sproži s tem uradno debato.
To pade v kraljestvo umetnosti diplomacije, povezav in vpliva. Gotovo pa so najbližje temu tisti, ki so v isti politični skupini kot Juncker, torej Evropski ljudski stranki. Ti pa so tisti, s katerimi se ne sodeluje, ali kakšna je bila že predvolilna mantra?
In dokler bo tako, da bodo predvolilne mantre odločale o usodi narodovih interesov, toliko časa bo Slovenija na mednarodnem parketu vedno bolj tonila.
Govorec komisije, Margaritis Schinas, je že junija dejal, da ne bodo podali javnega mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.
Pravo
Vse te informacije v dodatku s Spieglovim »razkritjem« pritrjujejo nečemu, kar govorimo vse od rezultatov arbitraže dalje. Verjetnost, da uresničimo arbitražno razsodbo, je vedno manjša, ne vedno večja, kot se trudijo to naslikati slovenski politiki. Slepo vztrajanje novega zunanjega ministra in zavračanje dialoga ni pot, ki bo pripeljala do rešitve.
O vrednosti mnenj pravnih služb in nujnosti upoštevanja le-teh bi morala največ vedeti ravno ta vlada, ki ima sama težavo definirati kdo je v opoziciji, kdo v koaliciji, kljub mnenju pravne službe. Enako neupoštevanje mnenja se gre tudi evropska komisija, saj je šlo za interno stališče. Njihovo javno stališče pa se nikoli ni spremenilo. Ni kaj, zoprno je, ko si enkrat na napačnem koncu iste palice.
Verjetnost, da uresničimo arbitražno razsodbo, je vedno manjša, ne vedno večja, kot se trudijo to naslikati slovenski politiki.
Diplomacija
Približujejo se Evropske volitve in šahovnica se hitro spreminja. Plenkovič se tega zaveda in se temu primerno vede. Roma v Bruselj tako pogosto, kot naši politiki k ruski kapelici. Rezultati enega in drugega so pa očitni. Nekdo se bori za svoj narod, drugi pa za nekaj projektov in odlikovanj matere Rusije.
Slovenska diplomacija lovi zadnje vzdihljaje, da začne resno tekmovati s Plenkovičem. Vendar trenutna postavitev igralcev obljublja le veliko zgodbic v slovenskih medijih, medtem ko bomo lahko o realni situaciji prebrali v tujem časopisju. Imamo zunanjega ministra, ki cepeta na mestu; komisarko, ki se zvija pred novinarji kot jegulja in premierja, ki je nepoznani obraz s stranko, ki ni del nobene izmed evropskih strank. Obetavno. Približno toliko kot kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko.
"A naj bom zelo jasen. Z Junckerjem sva obema vladama na voljo pri iskanju rešitve, ker verjameva, da v EU ne bi smelo biti spora o meji. Razsodba je seveda podlaga za to rešitev," je pred časom dejal podpredsednik Timmermans. Pravna mnenja služb Evropske komisije niso zavezujoča za evropsko komisijo in jasno so sporočili, da je arbitraža le podlaga za reševanje spora. EU se ponuja kot mediator za rešitev spora, ne za tirana, ki bo vsilil arbitražo. To je sporočilo, ki ga poslušamo že lep čas in to sporočilo se ni spremenilo.
Prihodnost
Če želi naša vlada resno kaj narediti v smer zaprtja poglavja arbitraže, mora preseči lasten ego in poiskati pomoč pri trenutni opoziciji. Juncker lahko na dnevni red komisije da arbitražno odločbo in sproži s tem uradno debato.
To pade v kraljestvo umetnosti diplomacije, povezav in vpliva. Gotovo pa so najbližje temu tisti, ki so v isti politični skupini kot Juncker, torej Evropski ljudski stranki. Ti pa so tisti, s katerimi se ne sodeluje, ali kakšna je bila že predvolilna mantra?
In dokler bo tako, da bodo predvolilne mantre odločale o usodi narodovih interesov, toliko časa bo Slovenija na mednarodnem parketu vedno bolj tonila.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.