Aprilske ankete: kako kaže manjšim strankam, ki se borijo za vstop v parlament

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob aprilski anketi, ki jo za POP TV pripravlja Mediana in v kateri ponovno vodi SDS, smo se osredotočili predvsem na boj kopice manjših strank, da presežejo 4 % parlamentarni prag in se uvrstijo v državni zbor.

V ta namen smo združili štiri ankete, objavljene v aprilu, in ugotovili, da prav vsem tem strankam manjka vsaj kakšen odstotek podpore, da bi se približale parlamentarnemu pragu.

Še najbolje kaže Dobri državi in edini parlamentarni stranki, ki je v anketah pod pragom - stranki Alenke Bratušek.

V agenciji Mediana so sicer, kot je poročal POP TV, najvišjo podporo tokrat izmerili stranki SDS (13,5 %), pred Listo Marjana Šarca (13,3 %) in SD (8,7 %). SMC bi volilo 4,4 % vprašanih, Levico 4,1 % in NSi 3,5 % vseh vprašanih.

DeSUS bi se z 2,8 odstotka vprašanih znašel nevarno blizu spodnji meji vstopa v parlament. Pod njo pa se nahajajo vse ostale stranke, pri čemer po meritvah Mediane najbolje kaže Stranki Alenke Bratušek (1,7 %) ter Dobri državi (1,5 %) in SLS (1,4 %).

V raziskavi Mediane z vzorcem 713 anketiranih je neodločenih slaba četrtina vprašanih, 6,3 odstotkov ne bi izbralo nobene od obstoječih političnih strank, 7,5 odstotka pa se volitev zagotovo ne bi udeležili.

Gneča pod parlamentarnim pragom


Pri oceni možnosti manjših strank, ki jim ankete kažejo nižjo podporo od potrebnih 4 % glasujočih za vstop v državni zbor, smo združili štiri aprilske ankete: Delovo, Episcentrovo (za Portal plus), Parsifalovo (za Nova24TV.si) in zgornjo medianino.

To smo storili tako, da smo podatke preračunali v absolutne vrednosti podpore (absolutno število glasujočih za posamezno stranko), jih sešteli ter izračunali odstotek podpore glede na število opredeljenih volivcev v vseh upoštevanih anketah.

Dobili smo spodnji graf volilne podpore med opredeljenimi anketiranci, ki jih je v štirih anketah bilo skupaj 2447.



Iz grafa je razvidno, da so prav vse manjše stranke, za katere so bili na voljo podatki, tudi med opredeljenimi volivci na nekoliko višjem vzorcu vsaj za odstotek glasov oddaljene od parlamentarnega praga.

Pri tem še najbolje kaže parlamentarni Stranki Alenke Bratušek in Dobovškovi Dobri državi. Sledita SLS in tretja stranka, ki ima poslanca v državnem zboru - Čuševi Zeleni. Povsem za odpis tudi ni Jelinčičeva SNS.

Nobena od anket pa kaj dosti podpore ni namerila Združeni desnici, Listi novinarja Bojana Požarja, Kovačičevi Davkoplačevalci se ne damo več (DSND) in še nekaterim manjšim strankam.

KOMENTAR: Uredništvo
Se lahko zgodi, da bodo pod pragom ostale prav vse?
Scenarija, po katerem se nobena od manjših, oziroma novih strank, ne bi uvrstila v državni zbor, ne gre izključiti. Sicer se je treba zavedati omejitev manjšega vzorca pri tako nizkih vrednostih (upoštevanje intervala zaupanja, standardnega odklona itd.), a dejstvo je, da veliko število manjših strank razpršuje podporo, s čimer si ena drugi kratijo možnosti za dosego potrebnih 4 %. Zanje sicer ni še nič izgubljenega, saj predvolilno obdobje, ko bodo bolj na očeh volivcev, še prihaja. A njihov končni (ne)uspeh zna biti v manjši meri posledica njihovih ravnanj ter v večji meri tega, kako jim bodo kazale ankete in kakšno medijsko (televizijsko) pozornost bodo na podlagi teh dobile. Dejstvo namreč je, da se volivci odločajo pragmatično in raje sledijo zanesljivi opciji kot nekomu, ki mu slabo kaže za preboj v parlament. In če bodo na podlagi anketnih rezultatov ocenili, da njihova prva izbira nima realnih možnosti za preboj, se bodo raje odločili za drugo izbiro, ki ji je državni zbor zagotovljen ali se celo poteguje za zmago. Obenem pa televizijci predvsem komercialnih televizij (kot smo nedavno videli, pa tudi nacionalke) strankam v svojem programu namenjajo prostor prav na podlagi javnomnenjskih anket. Na tak način so denimo pred štirimi leti, ko so Luko Mesca povabili na zadnje soočenje, na POP TV pomembno prispevali k uvrstitvi Združene levice v državni zbor. Svoje je sicer še moral opraviti tudi Mesec, a poznavalci se v glavnem strinjajo, da brez tega nastopa (Združena) levica danes ne bi bila parlamentarna stranka. Voditelji majhnih strank lahko tako le upajo, da jim bodo ankete kazale vsaj približno dobro in da jih bodo resno obravnavali tudi televizijci ter jim ponudili priložnost v njihovem programu. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Anketa Dela: padanju Svobode ni videti konca, pridobiva pa zgolj SD
  • 11. 12. 2023
Anketa POP TV: Nadomestni predsednik vlade najslabše ocenjeni politik v državi
  • 27. 11. 2023
Anketa Dela: beg volivcev od Goloba, dobičkarjev (še) ni
  • 13. 11. 2023