Aprilske ankete: kako kaže manjšim strankam, ki se borijo za vstop v parlament

6
Uredništvo

Ob aprilski anketi, ki jo za POP TV pripravlja Mediana in v kateri ponovno vodi SDS, smo se osredotočili predvsem na boj kopice manjših strank, da presežejo 4 % parlamentarni prag in se uvrstijo v državni zbor.

V ta namen smo združili štiri ankete, objavljene v aprilu, in ugotovili, da prav vsem tem strankam manjka vsaj kakšen odstotek podpore, da bi se približale parlamentarnemu pragu.

Še najbolje kaže Dobri državi in edini parlamentarni stranki, ki je v anketah pod pragom – stranki Alenke Bratušek.

V agenciji Mediana so sicer, kot je poročal POP TV, najvišjo podporo tokrat izmerili stranki SDS (13,5 %), pred Listo Marjana Šarca (13,3 %) in SD (8,7 %). SMC bi volilo 4,4 % vprašanih, Levico 4,1 % in NSi 3,5 % vseh vprašanih.

DeSUS bi se z 2,8 odstotka vprašanih znašel nevarno blizu spodnji meji vstopa v parlament. Pod njo pa se nahajajo vse ostale stranke, pri čemer po meritvah Mediane najbolje kaže Stranki Alenke Bratušek (1,7 %) ter Dobri državi (1,5 %) in SLS (1,4 %).

V raziskavi Mediane z vzorcem 713 anketiranih je neodločenih slaba četrtina vprašanih, 6,3 odstotkov ne bi izbralo nobene od obstoječih političnih strank, 7,5 odstotka pa se volitev zagotovo ne bi udeležili.

Gneča pod parlamentarnim pragom

Pri oceni možnosti manjših strank, ki jim ankete kažejo nižjo podporo od potrebnih 4 % glasujočih za vstop v državni zbor, smo združili štiri aprilske ankete: Delovo, Episcentrovo (za Portal plus), Parsifalovo (za Nova24TV.si) in zgornjo medianino.

To smo storili tako, da smo podatke preračunali v absolutne vrednosti podpore (absolutno število glasujočih za posamezno stranko), jih sešteli ter izračunali odstotek podpore glede na število opredeljenih volivcev v vseh upoštevanih anketah.

Dobili smo spodnji graf volilne podpore med opredeljenimi anketiranci, ki jih je v štirih anketah bilo skupaj 2447.

Iz grafa je razvidno, da so prav vse manjše stranke, za katere so bili na voljo podatki, tudi med opredeljenimi volivci na nekoliko višjem vzorcu vsaj za odstotek glasov oddaljene od parlamentarnega praga.

Pri tem še najbolje kaže parlamentarni Stranki Alenke Bratušek in Dobovškovi Dobri državi. Sledita SLS in tretja stranka, ki ima poslanca v državnem zboru – Čuševi Zeleni. Povsem za odpis tudi ni Jelinčičeva SNS.

Nobena od anket pa kaj dosti podpore ni namerila Združeni desnici, Listi novinarja Bojana Požarja, Kovačičevi Davkoplačevalci se ne damo več (DSND) in še nekaterim manjšim strankam.

Se lahko zgodi, da bodo pod pragom ostale prav vse?
Scenarija, po katerem se nobena od manjših, oziroma novih strank, ne bi uvrstila v državni zbor, ne gre izključiti.

Sicer se je treba zavedati omejitev manjšega vzorca pri tako nizkih vrednostih (upoštevanje intervala zaupanja, standardnega odklona itd.), a dejstvo je, da veliko število manjših strank razpršuje podporo, s čimer si ena drugi kratijo možnosti za dosego potrebnih 4 %.

Zanje sicer ni še nič izgubljenega, saj predvolilno obdobje, ko bodo bolj na očeh volivcev, še prihaja. A njihov končni (ne)uspeh zna biti v manjši meri posledica njihovih ravnanj ter v večji meri tega, kako jim bodo kazale ankete in kakšno medijsko (televizijsko) pozornost bodo na podlagi teh dobile.

Dejstvo namreč je, da se volivci odločajo pragmatično in raje sledijo zanesljivi opciji kot nekomu, ki mu slabo kaže za preboj v parlament. In če bodo na podlagi anketnih rezultatov ocenili, da njihova prva izbira nima realnih možnosti za preboj, se bodo raje odločili za drugo izbiro, ki ji je državni zbor zagotovljen ali se celo poteguje za zmago.

Obenem pa televizijci predvsem komercialnih televizij (kot smo nedavno videli, pa tudi nacionalke) strankam v svojem programu namenjajo prostor prav na podlagi javnomnenjskih anket. Na tak način so denimo pred štirimi leti, ko so Luko Mesca povabili na zadnje soočenje, na POP TV pomembno prispevali k uvrstitvi Združene levice v državni zbor. Svoje je sicer še moral opraviti tudi Mesec, a poznavalci se v glavnem strinjajo, da brez tega nastopa (Združena) levica danes ne bi bila parlamentarna stranka.

Voditelji majhnih strank lahko tako le upajo, da jim bodo ankete kazale vsaj približno dobro in da jih bodo resno obravnavali tudi televizijci ter jim ponudili priložnost v njihovem programu. 

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 6

  1. Moznost za vstop v DZ RS je med malimi novimi polticnimi
    strankami je samo,
    Lista novinarja Bojana Pozarja.
    Ta anketa je bila napravljena v
    mesecu APRILU 2018.
    In kdo je napravil anketo v
    tujini bomo obvestili po drzavnih volitvah volitvah in s
    tem tudi dokazali,da je Slovenija zelo dalec od demokraticne in se manj pravne drzave???

  2. Kamniška lokalna Lista Marjana Šarca je na državni RTV Slovenija in v številnih drugih “osrednjih” medijih že mesece deležna enake pozornosti, kot da bi že bila vsedržavna parlamentarna stranka ter kot da bi že veljavno sodelovala v najvišjem zakonodajnem organu RS. In njen “izplen” glasov na vseh meritvah javnega mnenja zgovorno priča o tem, da je dolgoročno koncipirana in izvajana medijska kampanja v prid tej stranki nadvse uspešna in učinkovita.
    Prav presenetljivo pa je, da se proti tej nezaslišani medijski privilegiranosti LMŠ ter obenem nedopustni diskriminaciji vseh ostalih izvenparlamentarnih političnih strank v državnih in zasebnih množičnih medijih ne oglasi nihče: ne aktualne parlamentarne politične stranke, ki jim mediji nadvse pristransko agit-propovsko “napihujejo” potencialnega političnega tekmeca, in ne izvenparlametarne politične stranke, ki so v primeri z lokalno kamniško stranko LMŠ več kot očitno diskriminirane.
    Če že vso to politično pristranskost večine slovenskih množičnih medijev mirno prenašajo obstoječe parlamentarne in izvenparlamentarne stranke pa nikakor ni nobene potrebe, da njihovim pristran(kar)skim manipulacijam sledimo tudi volivci. Volivci imamo pravico in dolžnost, da svobodno izbiramo med vsemi in nikakor le med tistimi, ki nam jih vsiljujejo državna RTV Slovenija in drugi “osrednji” mediji. Kolikor manj bomo volivci pasivno ali apatično sledili manipulacijam in vsiljevanjem medijskih dreserjev in usmerjevalcev javnega mnenja, toliko več možnosti bo, da bodo tudi mediji postajali manj navijaški in manipulativni ter da bodo bolje opravljali svojo vlogo nepristranske in obejktivne “četrte veje oblasti”, kar dandanes nikakor ne velja.

  3. 1. Požarja onemogočajo, ker je edini, ki bi močno lahko posegel v sredino. On je tisti, ki posega v bazen pragmatičnih 100.000 volivcev in tu govorimo o odstotkih 10-15%. Seveda potem SMŠ pade globoko dol, Požar pa bi kar naenkrat močno odločal glede mandatarja.
    2. Za Združeno desnico ne vem; pred meseci sem bil skeptičen spričo poloma z Likovičevo, zdaj pa se mi zdi, da mogoče, res mogoče bi se lahko zrinili noter. Ali pa jim bo na koncu vseeno zmanjkalo. Moj razpon za njih je vse od 0,5% do 5%. Res nimam občutka.
    3. Bojana Dobovška in Dobre države je škoda, če ne pridejo notri. Sredina zahodnega tipa. Anti-korupcijsko usmerjena, tu bi lahko premaknili zadeve. Nimam občutka. Možno je vse, od 1% do 4%.
    4. Alenka Bratušek. Poskuša igrati sredino ampak ni. Na zadnjih volitvah prišla noter zaradi anti-katolisch refleksa pri Slovencih. Ideološko blizu Združeni Levici. Glede na katastrofalno vodenje Vlade bi bila katastrofa, da še enkrat pride notri. Je pa možno, da dobi svojih 4%.
    5. Pirati. Po vsebini bi morali biti sredinsko libertarni ampak verjetno ko pride do ideologije se zalomi in ne zmorejo imeti sredinske pozicije. Poleg tega se je delno naboj piratskih strank v EUju izpel. Isti problem kot AB. 1%
    6. SLS: katastrofa. Kolaps nekoč velike stranke. Komedija. Ne bo jih noter, mogoče bodo presenetljivo blizu, cca 3,5% ali pa res kolaps in sramota pri dnu.
    7. Čuš in Zeleni: Čuš je v redu ampak mi deluje bolj liberalec tipa Virant/Dobovšek. Zeleni so isto nekako passe v Sloveniji, ker je fokus ljudi na to, da se najde službe in spromovira razvoj. V EUju tudi upadajo, glej die Grünen v DE in AUT. Poleg tega ne vem, če gre za DEMOS-tipa stranko iz leta 1990. 1,5%
    8. Ostali so brez pomena.

    Te male stranke si bodo veliko jemale med seboj:

    Moj idealni razplet: LNBP 10%, Združena desnica 5%, Dobra država 4%, AB 3,5%, Čuš 2%, SLS 2%
    Realistični (negativni) razplet: AB 4%, LNBP 2,5%, Dobra država 2%, Združena desnica 2%, SLS 2%, Čuš 1,5%

  4. Seveda je veliko odvisno od medijskega prostora. Intervjuji itd. To lahko stranko v sondažah dvigne blizu praga in nato se z nekim zanovom simpatizarjev skobaca čez. Tega desnica IMHO ne zna delat. Pa je toliko spletnih medijev, še televizije itd.

Komentiraj