Apple prihaja v majhno evropsko vas. Zakaj ta ni slovenska?

4
Uredništvo
Applov obrat v Foulunu (vir foto: https://kommune.viborg.dk/

Tehnološki velikan Apple bo v majhni vasici s 173 prebivalci v osrčju stare Evrope jeseni 2019 odprl svoj prvi podatkovni center izven ZDA, v katerega je že investiral slabo milijardo evrov.

Za shranjevanje na milijone podatkov Applovih uporabnikov bo skrbelo med 50 do 150 dobro plačanih zaposlenih. Center bo pokuril ogromno električne energije in oddajal precej toplote.

Apple sicer že ima svoje evropske prostore na Irskem. Kaj manjka Sloveniji, da bi pridobila tovrstna visokotehnološka delovna mesta?

Kot v reportaži iz vasice Foulum piše novinar EU Observerja, bo center s šestimi velikimi računalniškimi halami začel delovati tekom leta, ob polni kapaciteti pa bo šlo za enega največjih na svetu.

Najprej so ga načrtovali na Irskem v bližini Galwaya, a se je Apple umaknil potem, ko so se maja 2018 okoljevarstveniki na irskem vrhovnem sodišču zahtevali študijo vpliva centra na okolje. Center bi namreč povečal zahteve po električni energiji na irskem za 6 do 8 odstotkov.

Spremembe namembnosti zemljišča so bile potrebne tudi v občini Viborg, kamor sodi Foulum, a je bila birokracija s strani zgolj nekaj uradnikov hitro urejena. Prebivalci in lokalni politiki so centru naklonjeni, bilo je le nekaj očitkov, ker so ga pripravljali v tajnosti. To naj bi onemogočilo širše načrtovanje, kako odvečno toploto vključiti v ogrevalni sistem za gospodinjstva.

Apple je tudi uredil okolico okrog kompleksa – zgradil komunikacije in kolesarsko stezo ter posadil na stotine dreves, ki bodo sčasoma zakrili prostorsko dominantnost velikih hal.

Izbor lokacije je bil sicer stvar šestnajstih kriterijev, med katerimi so bili pomembni klimatski faktor – dovolj hladno okolje, ustrezno območje, ki hkrati ni ogroženo od naravnih katastrof (potresi, poplave, požari …), razpoložljiva usposobljena delovna sila, politična stabilnost in dolgoročna predvidljivost gospodarskega okolja. Ter seveda ustrezna infrastruktura za prenos električne energije – preko območja teče glavni vod med Norveško in Nemčijo.

Foulumska ni edina investicija v velike podatkovne centre na danskem. V izgradnji ali načrtovanju je skupaj šest takšnih centrov; Po dva bosta gradila Google in Facebook, Apple pa še enega. V zadnjih 18 mesecih so velika tehnološka podjetja v Dansko tako investirala 2,2 milijardi evrov, v naslednjih 5 do 7 letih pa naj bi letna investicija dosegala tudi do 4 milijarde evrov.

Do leta 2030 bodo tako veliki podatkovni centri potrošili 16.7 odstotka vse proizvedene energije na Danskem, medtem ko gospodinjstva zdaj porabijo 6,7 % le-te. še pišejo pri EU Observerju in dodajajo, da bodo v te namene Danci do 2030 zgradili še 3 polja vetrnih elektrarn.

Kaj imajo Danci česar nimamo Slovenci?

Zakaj v države kot je Irska in Danska prihajajo tehnološka podjetja z veliko dodano vrednostjo, v Slovenijo pa privabljamo le proizvodnja podjetja s slabše plačanimi delovnimi mesti?

O tem smo na Domovini že precej pisali. V Irskem primeru gre za izjemno ugodno davčno politiko, saj korporativnih davkov za visokotehnološka informacijska podjetja skorajda ni, delo inženirskega in drugega visoko izobraženega kadra pa je približno pol manj obremenjeno kot v Sloveniji.

Pri nas je obremenitev dela že pregovorno visoka, še posebej pa so davki in prispevki visoki na nadpovprečne plače, po čemer smo med najbolj davčno obremenjenimi v svetovnem merilu. Tudi Danci so davčno ugodnejši, tudi če gledamo povprečno obremenitev vseh plač.

A kot izpostavljajo v članku EU Observerja, je še bolj kot to pomembna stabilnost in dolgoročna predvidljivost poslovnega okolja. Prav slednje pa je po mnenju lastnikov tistih nekaj naših visoko tehnoloških podjetij ob birokraciji največji slovenski problem. Oziroma kot je v nedavnem intervjuju za Domovino povedal lastnik Dewesofta dr. Jure Knez:

“Kar se tiče države, pa bi v teoriji morala nuditi predvsem zdravo in stabilno podjetniško okolje, kaj dosti več pa nek moder podjetnik tudi ne bi smel pričakovati. Žal za Slovenijo to težko trdimo. Sploh v zadnjem času smo namreč naredili veliko korakov nazaj, v nekakšno podjetniško »kameno dobo«, še posebej z negativno nastrojenim javnim diskurzom.”

Očitna ovira v Sloveniji je tudi zapletenost in dolgotrajnost birokratskih postopkov. Tipičen primer so zapleti okrog Pečečnikove obnove Bežigrajskega stadiona, pa tudi pri prihodu Magne Steyr v Hoče ni šlo vse gladko. V danskem primeru pa so administrativne postopke, vključno s spremembo namembnosti zemljišča, kar se pri nas vleče tudi do 10 let, uredili hitro in enostavno.

Primerjava cene električne energije med Dansko in Slovenijo kaže, da je za industrijsko rabo na Danskem nekoliko dražja kot v Sloveniji.

Cena električne energije za negospodinjske odjemalce v Evropi 2017 (klik na povečavo)

V predstavljenem primeru izgradnje velikih podatkovnih centrov je očitna prednost Danske pred Slovenijo seveda tudi hladnejše podnebje, ki blagodejno vpliva na pregrevanje obremenjenih računalniških strežnikov. A tudi splošno gledano je jasno, da je Danska praktično glede vseh kriterijev za visokotehnološka podjetja ugodnejša lokacija lokacija od Slovenije.

Dokler svojih očitnih pomanjkljivosti ne bomo odpravili, bomo na slovenskih ravnicah pač gradili proizvodne tovarne, ne pa Googlovih in Applovih obratov.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 4

  1. Dokler bo Mesečeva ekstremna levica vodila vlado, ni pričakovati zboljšanje podjetniškega okolja. Prej obratno.
    Kot pišete, je elektrika na Danskem cenejša za podjetja.

    Če se ne motim, je v Sloveniji dražja voda in elektrika za gospodarske objekte. Že s tem je ovira za gospodarstvo. Velika obremenitev plač pa je še drugi velik problem, zato se k nam težko ponudijo gospodarstveniki z visoko tehnologijo.

Dodaj odgovor za AlojzZ Prekliči