Anton Tomažič: Povolilna situacija terja inovativne rešitve koalicije in mandatarstva (2. del)

POSLUŠAJ ČLANEK
V današnjem drugem delu intervjuja s poslancem prvega demokratičnega sklica skupščine Antonom Tomažičem smo se pogovarjali o njegovem pogledu na zapleteno povolilno kombinatoriko. Poleg tega smo ga povprašali, kaj meni o današnji politični sliki ter o položaju, v katerem se nahaja Slovenija.

Kje vidite rešitev zapletene povolilne situacije? Kakšna bi bila za vas idealna vladna koalicija? Katere stranke, desne in leve, pa bi po vašem mnenju (še) lahko tvorile razvojno koalicijo?

Sam bi najraje videl desnosredinsko vlado, saj si za to vztrajno prizadevam že zadnjih nekaj let. A dejstva so seveda tu, SLS se sploh ni uvrstila v državni zbor, desna sredina pa ima skupaj le 32 glasov.

Naj povem, da zelo spoštujem in cenim zmagovalno SDS in da o njej nikoli nisem pisal ničesar slabega ali celo žaljivega. Žal pa tako pozitivnega odnosa nimam več do njenega voditelja, ki se je po moji oceni v zadnjih 10 letih zelo spremenil; v prvi vrsti verjetno zaradi strahotnih pritiskov in umazanih postopkov v zadevi Patria.

Po mojem mnenju bi lahko vladno koalicijo tvorile stranke SDS, NSi, LMŠ, SMC in SAB, bodisi vseh 5 ali pa 4 od njih. To bi še lahko bila razvojna koalicija oz. neka »formula normalnosti« v Sloveniji. Taka vlada bi bila po moje tudi za omenjene levosredinske stranke boljša kot nerazvojna koalicija z SD ali Levico, poleg tega pa bi lažje sodelovala z desnosredinskimi vladami v naši soseščini.

Kako komentirate prepričljivo zmago SDS na zadnjih volitvah, hkrati pa prepričljiv poraz desnice?

Menim, da je ključen vzrok za to v sprtosti desnice, ki ji kot celoti zelo škodi. Razen nekaj tednov pred volitvami je bila namreč sprta in se obkladala z agresivno retoriko, pri čemer imam v mislih predvsem odnos SDS do NSi. Mnogi smo že zadnja dve ali tri leta opozarjali na nujno potrebnost povezovanja, skupaj z jasno vizijo.

Kaj menite o takšni razdrobljenosti levice, je res le posledica volilnega sistema?

V prvi vrsti je to seveda posledica volilnega sistema, na nek način pa kaže tudi na šibkost in pa pomanjkanje vizije celotne levice. Ob tem je seveda še dodatna škoda, da desnica tega ne zna izkoristiti, da trendov v soseščini in Evropi niti ne omenjamo.

Kako pa gledate na možnost tehničnega mandatarja in vlade?

To si težko predstavljam, predvsem pa verjetno ne bi ničesar rešilo. Odnosi med strankami bi bili povsem nejasni, ohranila bi se razdrobljenost in politična napetost.

Potrebno je upoštevati rezultate volitev; SDS je absolutna zmagovalka in mora dobiti priložnost sestaviti vlado. Dopustil bi edino možnost nestrankarskega mandatarja, ki pa ne bi bil tehničen ali apolitičen. Na kratko, potrebne bodo inovativne rešitve.

Predlagam, da se učimo od Nemcev: tudi tam je bila povolilna situacija na videz nerešljiva, predvsem zaradi podobnih predvolilnih izjav o izključevanju. In kot je odločilno vlogo odigral nemški predsednik, bi jo lahko tudi Pahor! Predsednike strank bi moral povabiti na skupni razgovor, jim razložiti usodnost trenutka, ter jih javno odvezati od vseh dosedanjih izjav o medsebojnem izključevanju.

Ker bi to pred slovensko javnostjo težko zavrnili, bi z neobremenjenimi medsebojnimi razgovori lahko prišlo tudi do kakšne odrešilne kombinacije. Moram pa dodati, da rešitev nastale situacije ni le v rokah Pahorja, temveč tudi Janše, ki bi moral razmislil tudi o tem, ali mandatarstvo odstopiti nekomu drugemu iz SDS.
Slovenije ne vidim v višegrajski koaliciji in bi si v primeru, da bi se EU razdelila na več različnih skupin, gotovo želel, da bi bila naša država na t. i. nemško-francoskem vlaku.

Kaj bi na splošno rekli o današnji slovenski družbeni realnosti, sploh glede na (visoka) pričakovanja ob osamosvojitvi? Kako bi jo primerjali s podobnimi državami, torej srednjeevropskimi (post)tranzicijskimi, npr. Češko, Slovaško, Madžarsko?

Po eni strani veliko stvari kaže na politično in družbeno nezrelost, na primer število strank, od katerih se jih nekaj imenuje kar po voditeljih. To je za moje pojme nekaj skoraj bolnega in nenormalnega, tega ne najdemo nikjer v razvitem svetu in kaže na hudo pomanjkanje filozofije in vizije teh strank.

Po drugi strani pa imamo bistveno preslabo mnenje o svoji državi in državnosti. Nemalokrat sem razočaran nad današnjim negativizmom in pesimizmom, ki je pogosto enostavno posledica razvajenosti. Sam vidim slovensko sliko bistveno lepše in sem na splošno optimist.

Potrebno je namreč realno oceniti situacijo in razmerja – omenjate denimo Češko, Slovaško in Madžarsko, ki so svoje državnosti bolj ali manj formirale že prej. Tudi ne razumem primerjav s Švico – takšne družbe in gospodarstva se pač ne da ustvariti čez noč, niti ne v nekaj desetletjih.

Kako si predstavljate prihodnost EU? Kakšno mesto naj ima v njej Slovenija, za kakšno obliko povezave naj si prizadeva?

Sam Slovenije ne vidim v višegrajski koaliciji in bi si v primeru, da bi se EU razdelila na več različnih skupin, gotovo želel, da bi bila naša država na t. i. nemško-francoskem vlaku. Seveda pa bi najraje videl, da bi bila usmeritev oz. nadaljnje povezovanje enotno, skoraj v smeri »Združenih držav Evrope«.

Kako boste praznovali dan državnosti? Imate ob tem kakšno sporočilo za naše bralce, morda glede nacionalnega ponosa?

Sam se vsako leto kot nekdanji poslanec udeležim proslave ob dnevu državnosti in z veseljem spregovorim nekaj besed z nekdanjimi sodelavci in političnimi sopotniki.

Na splošno mislim, da Slovencem gotovo manjka nacionalnega ponosa, ki ga lahko upravičeno črpamo iz mnogih stvari, še posebej osamosvojitvenih let. Preveč je negativnosti in pa pasivnosti – pozitivne spremembe se ne zgodijo same ali pa čez noč.

Preberite še prvi del intervjuja z nekdanjim poslanem Demosa Antonom Tomažičem:  Takrat se je odpiralo edinstveno zgodovinsko okno za samostojnost. Za stvari, kot je lustracija, preprosto ni bilo časa


 5 milijonov razlogov, da podprete Domovino. Čas se izteka ... 



Dragi bralci, v minulem letu ste na Domovini odprli skoraj 5 milijonov strani z našimi članki.

Ste kdaj pomislili ... če je Domovina vredna vašega časa, je vredna tudi vašega denarja?

Brez vaše podpore namreč ne moremo ustvarjati še naprej.

Iskrena hvala vsem, ki ste nas podprli do sedaj. Zdaj potrebujemo še pomoč tistih, ki oklevate. Še nekaj dni je mogoče donirati za prihodnje delovanje medija Domovina.je.

Znižali smo cilje iz 31.000 na 25.000 evrov. To je tisti minimum, ki ga želimo zbrati do konca junija, da lahko rečemo - gremo naprej. Kljub zategovanju pasu in času, ki ga bomo še morali nameniti zbiranju financ za delovanje.
Donirajte zdaj in s svojim darom tako spodbudite tudi druge!

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30