Anton Tomažič tokrat za Časnik piše o stanju na slovenski desnici.
“Kot logično se postavlja vprašanje: Zakaj se slovenske desne politične stranke med seboj prepirajo, namesto da bi se pomirile, med seboj tesno sodelovale dokler so v opoziciji, pripravile skupen predvolilni projekt in skušale z njim na volitvah usklajeno zmagati ter preusmeriti Slovenijo v hitrejši zaključek tranzicije?”
Pri tem Tomažič ugotavlja, da slovenske desne stranke, kar se tiče programa, vrednot ter odnosa do preteklosti med seboj ne poznajo bistvenih vsebinskih razlik. Meni, da se zatakne pri očitkih za nazaj, pri osebnih zamerah ter pri sebičnosti, ki niso lastnosti članov strank, marveč njihovih voditeljev.
“Kaj je bilo prej? Vaš predsednik naši predsednici očital totalitarizem? Vaša predsednica našemu predsedniku očitala nedemokratičnost? Z njim pa ne! Potem pa mi tudi z njo ne! Mi že bi… ampak oni nočejo! Ta je bil skupaj s Škrabcem! Ta je bil pa na Voljčevem sestanku! Ta je bivši komunist? Tile pa gejevski lobi? … (že prav smešno)
Če bi se v »pomladnem trojčku« malo spomnili na Demos, ne bi vsak mislil SAMO na svojo stranko, ampak predvsem tudi na skupni cilj desnice, da končno zmaga na volitvah in povrne Slovenijo v pravo smer!”
Namesto, da vodilni v NSi, SDS in SLS nagovarjajo k ustanavljanju novih strank, bi morali ojačati (so)delovanje svojih.
Celoten prispevek si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.
Kar so posamezniki v svojem pohlepu po oblasti in koristi razbili, ni mogoče več zalepiti, da bi bilo možno iskreno sodelovanje še po vseh žalitvah, tvitih FB, nareočenih časopisnih napadih v pogrošnih časnikih…To blatenje konkurenćnih strank je preživeto za tretje tisoletje, ker ljudje niso več tako neumni, da bi požrli vsak tvit! Še manj pa blatenje v tujini in z lažmi iskati podpore v osrčju EU. Ne bo uspelo !