Ankete: vladi ostajajo zvesti le visoko izobraženi, a desnica ne pridobiva

Uredništvo
2

Minuli teden opravljeni javnomnenjski raziskavi medijev Planet TV in POP TV se ujemata v ugotovitvi, da vlada izgublja podporo, največ glasov med strankami pa ima SDS. 

Spodaj na kratko predstavljamo rezultate obeh anket, nato pa se osredotočamo na analizo, v katerih starostnih in izobrazbenih skupinah imajo največ podpore posamezne stranke in vlada kot celota.

Episcenter (PLANET TV): SDS tik pred SMC

Planet TV je predstavil raziskavo Episcentra, po kateri je med opredeljenimi volivci največ podpore namenjeno SDS (21 %), pred SMC (19 %) ter Združeno levico (13 %). SD bi prav tako dobila 13 %, NSi 11 % ter DeSUS  4 %.

Vlado po tej anketi podpira 37 % vprašanih, najbolj priljubljen politik je predsednik Borut Pahor, kar 70 % glasujočih pa je negativno ocenilo ministra Dušana Mramorja.

Mediana (POP TV): SDS daleč pred vsemi

Po raziskavi Mediane bi SDS volilo 14,2 % volivcev, SMC 6,5 % ter socialne demokrate 6,4 %. Sledijo Združena levica s 5,4 %, NSi s 4,1 %, Desus z 2,8 % in SLS z 2,2 %. 10 % vprašanih se volitev ne bi udeležilo, 20,5 % jih ne ve, koga bi izbrala.

Delo vlade Mira Cerarja podpira 28 % vprašanih, na lestvici najpriljubljenejših politikov pa si sledijo Borut Pahor, Violeta Bulc, Tanja Fajon, Dejan Židan, skok na 7. mesto je uspel Mateju Toninu, sledita mu Luka Mesec in Miro Cerar.

Podpora strankam glede na izobrazbo in starost: SDS pretežno volijo poklicno izobraženi, NSi intelektualci

Medianini interaktivni podatki omogočajo vpogled v izobrazbeno in starostno strukturo volivcev posameznih strank, pri čemer je treba vzeti v ozir, da gre za primerjave v relativnih in ne absolutnih številkah.

SDS uživa največ podpore v vseh starostnih kategorijah, razen med volivci od 25-34 let (le 8,9 %), kjer imata višjo podporo Združena levica (11,6 %) in SMC (10,7 %). Zanimivo je, da je v tej starostni kategoriji praktično brez podpore NSi, saj se je zanjo opredelilo le 0,8 % vprašanih.

Izrazito močna pa je SDS med volivci, starejšimi od 63 let, kjer jo podpira kar 23, 2 % vprašanih, kar je trikrat več od vseh drugih strank. V tej starostni kategoriji ima denimo NSi 5,2 % podporo, najmočnejša pa je v kategorijah 35-44 in 45-54, kjer je tik za SDS z 6,4 % podporo. V starostni kategoriji 45-54 imata obe parlamentarni pomladni stranki višjo podporo od vseh levih strank.

Glede na izobrazbo SDS prav tako vodi v vseh kategorijah, razen pri visoko izobraženih (8,1 %), kjer sta pred njo ponovno SMC (12,9) in ZL (11,6). V slednji kategoriji je zelo močna tudi NSi z 6,8 % podporo.

SDS pa ima trikrat višjo podporo od vseh ostalih strank med srednješolsko (14,6 %) in poklicno izobraženimi (23,3 %). V obeh omenjenih kategorijah je denimo NSi razmeroma šibka, ZL pa med poklicno izobraženi praktično nima nikakršne podpore. Nekoliko bolj jo cenijo tisti s srednješolsko izobrazbo, pri čemer lahko sklepamo, da gre za študentsko populacijo.

Najvišja podpora vladi med visoko izobraženimi

Kot smo videli iz zgornjih številk, vlado podpira le 28 % vprašanih, a med višje in visoko izobraženih jih je delu vlade naklonjenih 42 %. Do vlade so najbolj kritični tisti s končano osnovno šolo (19,8 % podpora).

Glede na strankarsko pripadnost večinsko vlado podpirajo le volivci SMC (85,5 %) in nihče drug od koalicijskih partnerjev (SD 43,4 % in DeSUS 39,1 %).

Najbolj proti so seveda v SDS (78,8 % jih vlade ne podpira) in Združeni levici (69,9 %).

Nadpovprečno, 34,9 % podporo, pa ima vlada med volivci NSI, med visoko izobraženimi podporniki te stranke je vladi naklonjenih celo 48,2 % vprašanih.

Vladi podpora pada, a krepi se socialistični blok
Padanja podpore vladi in prvo mesto SDS v zadnjih anketah sta po svoje zavajajoča trenda. Na hitro bi marsikdo pomislil, da zaradi slabega vodenja države levica izgublja in desnica pridobiva, a podrobnejši pregled podatkov kaže, da temu ni tako.

V zadnjih nekaj mesecih namreč izgublja le SMC (in delno DeSuS), medtem ko SDS ne pridobiva, NSi pa zgolj malenkostno.

Krepita pa se obe socialistični stranki, predvsem vladna SD ter rahlo tudi opozicijska skrajna Združena levica. Mnogo razočaranih Cerarjevih volivcev beži med neopredeljene.

SDS je prva v glavnem na račun padca SMC, enako pa velja tudi za slab rezultat podpore vladi; za njo namreč brezpogojno stojijo le volivci največje koalicijske stranke.

Jasno je, da ob morebitnih volitvah rezultat ne bi bil enak objavljenim anketam, saj bi se z mobiliziranimi neopredeljenimi močno okrepila tista leva stranka, ki bi potencialno lahko premagala Janeza Janšo (tako imenovani anti-Janša refleks).

Brez SLS, oziroma druge nove zaveznice v parlamentu pa SDS tudi ob morebitni relativni zmagi vlade ne bi mogla sestaviti. 

2 KOMENTARJI

  1. Torej smo prišli do točke, ko desnica nima praktično več moči. Še malo pa ne bo imela dosti sedežev za preprečitev vpisa kakšne nove bedarije s strani levice v ustavo. Naslednjih ne vem koliko let bomo gledali vse možne variacije levih strank in po vsej verjetnosti dveh “novih” levo-sredinskih, no vsaj nekaj bodo imeli od tega povprečni levi volivci, upanja pa čeprav samo za dober mesec… Malce zaskrbljujoče so vse te prakse, kjer si praktično nedotakljiv, če si “naš”, preskrbljen boš s “skromno” plačo medtem, ko vedno več mladih ostaja brezposelnih.
    Na koncu smo si pa sami vse krivi, če ostajamo doma in mislimo, da nič ne moremo – brezbrižnost nas je privedla do tega. Preveč smo navajeni, da nam starši vse do mize prinesejo, zato pa tudi mladi ne hodijo volit…

  2. Medtem, ko L in D ne sodelujeta in bo država zaradi tega samo na škodi, pošteni državljani opeharjeni za vse v kar so verjeli, obubožani zaradi najprej pokvarjenosti lobijev in nato tudi neumnosti strank, ki se prepirajo namesto, da bi sodelovale gledajo na strankarske interese, kaj pa interesi držav ljanov – varnost državljanov; ugodni poslovni, gospodarski, zaposlitveni, kulturni, izobraževalni pogoji; izboljšanje standarda zaradi pošteno plačanega dela; dobre zdravstvene usluge; učinkovit šolski sistem usklajen s potrebami gospodarstva; morala in etika odgovornih in vplivnih, take stvari zanimajo državljane, anketam ni verjeti, namen anket – ali je to preusmerjanje pozornosti od resnih prolbemov?

Dodaj odgovor za ojaja Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime