Ankete: s kakšnih izhodišč stranke vstopajo v predvolilno leto

Čas hitro mineva in dejansko je do rednih državnozborskih volitev zgolj še dobro leto dni. Slednjega napoveduje tudi zatišje pred viharjem, v katerem se stranke pripravljajo na dolg in naporen volilni boj. V tem trenutku je smiselno pogledati, s kakšno popotnico se vanj podajajo. Tako zgornji graf dveh merjenj v časovni razliki slabega leta dni kot anketni rezultati zadnjih mesecev nedvomno kažejo na nekatere premike znotraj strankarske podpore. Medtem ko SDS ohranja svojo pozicijo in ne pridobiva ali izgublja, se vse bolj krepijo Socialni demokrati (SD). Ti bodo najverjetneje, bodisi na čelu z Dejanom Židanom ali morebiti celo Tanjo Fajon, glavni Janšev tekmec za volilno zmago. Obetajo se lahko tudi bonusa protestnih glasov volivcev, ki se vedno znova mobilizirajo proti prvaku SDS. SMC v izhodiščni poziciji za naskok na novo volilno zmago vse bolj izgublja. Njen negativni trend je sicer počasen, a zanesljiv in jasen. Stranka ne bo poniknila, a če ne bo zgodilo nekaj nepredvidljivo drastičnega, lahko računajo kvečjemu na tretjino glasov, ki so jih prejeli ob svoji volilni zmagi. Bolj kot se bližamo volitvam, bolj se krepi DeSUS, kar je logična posledica dejstva, da je Karel Erjavec z medijsko odmevnim predlogom o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka uspešno začel volilno kampanjo. S spretnim nagovarjanjem starih staršev mu lahko pri vzponu škodila nova stranka Glas za otroke in družine. Zanimivo je, da se, glede na potencial, ki ga je kazala v prvih letih mandata, vse bolj izgublja Združena levica. Očitno njen politični radikalizem prepoznava vse več ljudi in se okoli nje koncentrira predvsem trdno levičarsko jedro, ki je nekoč volilo stranko Zares. Kljub vsemu bo na naslednjih volitvah svoj rezultat najbrž popravila, vendar nikakor ne toliko, kot je v nekem trenutku obetala. NSi se vrti okrog osmih, devetih odstotkov razmeroma stabilne podpore, ki je zelo verjetno ne bo resneje zajedla tudi Primčeva Za otroke. Kljub vsemu bodo zanjo naslednje volitve defenzivne narave, vsaj če noče podceniti poskusa marginalizacije, v katero jo želi potisniti glavni tekmec na desnici. SLS se kljub medijski nepojavnosti vseskozi giblje na meji parlamentarnega praga, kar je dober znak, slab pa je, da (šibka) karizma njenega predsednika ne obeta, da bi ji predvolilna medijska pozornost kaj prida koristila. Res pa je, da Zidanšek še ni dobil prave priložnosti za profilizacijo svojega političnega imidža. Zadnje mesece se od nikoder ponovno pojavljata tudi SNS in Jankovićeva PS. Jelinčič lahko ob obnovitvi migrantske krize z lahkoto ponovno vstopi v parlament, tudi Jankovića se nikoli ne sme podcenjevati. Ljudje namreč na grehe politikov včasih (pre)hitro pozabljajo. V obstoječa razmerja bodo zarezali še nepredvidljivi faktorji, kot so politična (ne)spretnost novih strank (Za otroke, Dobovškova Dobra država, Kanglerjeva NSLS in še katera), razplet arbitraže s Hrvaško, epilog zgodbe s Teranom, morebitni nov migrantski val, teroristična grožnja, razplet volitev v Franciji in Nemčiji, dogajanje okrog Rusije in še kaj.