Ankete 14 dni pred volitvami danes ter pred štirimi in osmimi leti

Nezaupanje v ankete javnega mnenja v Sloveniji je visoko, saj volitve ponavadi pokažejo drugačna medstrankarska razmerja kot pa bi bilo sklepati iz objav podpore strankam še nekaj dni pred tem. 

Ampak koliko so ankete dejansko res pokazale drugačne rezultate od volilnih na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah In koga so “dvigovale” ter koga “spuščale”?

Objavljamo primerjavo anket med opredeljenimi volivci 14 dni pred volitvami leta 2018 in 2014 z rezultati teh volitev ter dodajamo rezultate treh anket, objavljenih minuli vikend.

Spletna stran volilna-napoved.si je združila rezultate treh anket, objavljenih med vikendom: Ninamedio za Dnevnik/Večer/Svet24, Parsifal za Planet TV in Mediano za Delo.

Povprečje med opredeljenimi kaže, da bi Gibanje svoboda dobilo 27,4 % podporo, SDS 25,3 %, SD 10,4 %, Levica 7,9 %, NSi 5,7 % in LMŠ 5,2 % podporo. Druge stranke v povprečju treh anket ne bi prestopile parlamentarnega praga.

Na podlagi teh rezultatov bi bila poslanska mesta razdeljena po spodnjem ključu. Stranki SDS in NSi bi skupaj dosegli 34 poslanskih sedežev, stranke Gibanja Svoboda in KUL-a pa 54 poslanskih sedežev.

V primerjavo vključimo rezultate posameznih anket med opredeljenimi anketiranci. Kot vidimo, so rezultati za Gibanje Svoboda med anketami Mediane, Ninamedie in Parsifala zelo primerljivi, ne pa rezultati za SDS, kjer v prid tej stranki izraziteje izstopa anketa Parsifala za Planet TV.

Tudi rezultati za SD so približno enaki, v prid Levice izstopa Ninamedia, ki gre hkrati v škodo NSi. Parsifal nižje od ostalih meri LMŠ-ju in SAB-u, medtem ko je izmerjena podpora Povežimo Slovenijo zelo podobna – decimalko ali dve pod parlamentarnim pragom. Razlika je še pri Naši deželi in DeSUS-u, katerima v škodo meri Ninamedia, Jelinčičevi SNS pa je izstopajoče dobro izmerila Mediana.

Ankete in volitve 2018 in 2014

Štirinajst dni pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami leta 2018 sta SDS-u dve anketi merili nekoliko več, kot je kasneje dobil podpore, rezultat ankete Episcentra pa se je ujemal z volilnim izidom te stranke. SD-ju so dva tedna pred volitvami praktično vse ankete merile višjo podporo, kot so jo potem dobili, enako velja tudi za Listo Marjana Šarca.

Pri Levici so rezultati dokaj poravnani, krščanskim demokratom je slabše rezultate meril Parsifal, pa tudi Mediana, SMC pa so praktično vse ankete podcenjevale. Pri DeSUS-u je bil ponovno najbližji Episcenter, SLS je dobila kanček boljši rezultat od anketnih meritev, vendar še vedno prenizek za uvrstitev v parlament. Stranki Alenke Bratušek sta dve anketi pravilno prikazali prestop parlamentarnega praga.

Štiri leta pred tem so ankete predvsem podcenjevale končen domet Združene Levice, pa tudi NSi-ja, medtem ko so SLS prikazovale več kot je ta stranka potem tudi dejansko dobila.

Zanašati se na ankete je kot zaupati vremenski napovedi 14 dni vnaprej

Katere ankete torej kažejo dejansko podporo strankam in zakaj zgolj dva tedna pred volitvami prenekatere kažejo dejanski rezultat, kot ga stranke na volitvah tudi dobijo? Razlogov je ogromno in težko je za posamezno anketo in namerjeno podporo ugotoviti, kateri je glavni.

Ne gre zgolj za to, da nekatere ankete bodisi niso strokovno narejene, bodisi so nekoliko sfrizirane. Dejstvo je tudi, da v trenutku, ko je anketa narejena, podpora strankam ne bo enaka kot 14 dni kasneje na volitvah – to je namreč dolga doba in v takšnem času se v politiki lahko spremeni marsikaj. Najboljša primerjava bi bila z napovedovanjem vremena na takšno dobo: približno lahko rečemo ali bo sončno ali deževno, ne moremo pa vedeti, kakšno vreme točno bo med obema ekstremoma.

Bistveno torej je, da ankete lahko gledamo kot zanimiv dodatek k predvolilni kampanji, ter predvsem z redno študijo trendov in odstopanj posameznih anket iz njih tudi kaj sklepamo. Nedvomno pa se pri glasovanju nima smisla ravnati po njih. Na volilne odločitve mora vplivati vse drugo, predvsem programska in svetovnonazorska bližina ter način delovanja posameznih strank, ki so volivcu blizu.

Kalkulacije in taktična glasovanja se pogosto povsem sfižijo od pričakovanj volivcev, kaj naj bi prinesla. 

6 komentarjev

  1. Menim, da je rezultat anket odvisen tudi od tega, da anketiranec še ni z volilnim listkom v roki in da vse jemlje precej površno ali čustveno. Poleg tega ljudje neradi javno izrekajo svojo volilno odločitev, ki je po definiciji tajna. Veliko teh, ki vseeno z listkom v roki šele tehtno in trezno premislijo , kaj volitve pomenijo in prinesejo.

    • Točno tako, sama običajno do zadnjega tehtam komu od ožjega izbora bi namenila glas in je to odvisno pedvsem od tega kako izobraženi so kandidati določene liste. Za moje volilno okolje sem že prejela sezname po strankah in pregledala kratke opise kandidatov.
      Na kraj pameti mi ne pride, da bi volila ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe, in niso usposbljeni za delo v parlamentu, ki odloča o slovenskih zakonih in naši bodočnosti.
      Nobenih Jonasov, Otov, Zlatkov, gimnazijskih maturantov ali še kaj bolj skromnega….ker ljudje morajo znati brati strokovne materiale, ki imajo pravno, ekonomsko, naravovarstveno in politično organizacijsko vsebino itd. in jih tudi razumeti. Ne maram parlamentarcev, ki pritiskajo gumbe po navodili predsednikov strank in sedijo kot bukovi v parlamentu ali pa celo niso prisotni. Za naš denar! NE in NE!

  2. Agencije za ustvarjanje javnega mnenja že od leta 1991 naprej usmerjajo voljo slovenskih volivcev. Pred l. 2000 jih je bilo malo in se je točno videlo, da so vedno (vedno!) desni sredini namerili manj kot levičarjem. Zakaj v anketah ne dajo še kontorlnega vprašanje, koga je anketiranec volil na zadnjih voltivah? V tem primeru bi hitro videli, koliko je njihova napoeved blizu resnici. A tega nihče ne počne. Nihče.

Komentiraj