Vox populi: Na vrhu SDS, Šarec že na svojem mestu

Uredništvo
5

Če bi bile volitve minuli teden, bi največ ljudi glasovalo za SDS, pred SD in SMC, kaže anketa, ki jo za TV Slovenija in časopis Dnevnik pripravlja Ninamedia.

Če je prejšnji teden anketa Dela Listo Marjana Šarca postavila na prvo mesto, pa je po Vox populi na petem mestu. Gre sicer za metodološko drugačen pristop, a Šarčev rezultat že bolj realno odraža uvrstitev, ki je za to stranko najverjetnejša.

Sedemsto ljudi je na vprašanja Ninamedie odgovarjalo med 12. in 14. decembrom. Največ, 12,9 odstotka, jih je navedlo SDS, sledila sta SD (11,9 %) in SMC (8,0 %). Na četrto mesto se je z 6,3 % uvrstil DeSUS, na peto s 5,5 % Lista Marjana Šarca, kateri sledita Levica s 5,1 % in NSi s 4,1 % glasov.  Pod parlamentarnim pragom bi ostala SLS z 2,2 % glasov, 2,1 % bi jih volilo druge stranke, 30 odstotkov ne ve, koga bi volilo, 11,5 % pa jih ne bi šlo na volišče.

Glede na prejšnja meseca vse parlamentarne stranke razen DeSUSa izgubljajo glasove, še največ Socialni demokrati (5 odstotkov v treh mesecih). Svoj odstotek pa sta podvojili SLS  in Lista Marjana Šarca.

Na lestvici priljubljenosti prvih šest mest zasedajo politiki levih nazorov (Pahor, Šarec, Bulc, Fajon, Brglez, Židan). Na sedmem mestu je Ljudmila Novak, na enajstem Lojze Peterle in na sedemnajstem mestu Matej Tonin. Zanimivo je, da Ninamedia ne zaznava Romane Tomc, (ki je uvrščena v sredino Delove lestvice politikov). Edini politik največje opozicijske stranke, dr. Vinko Gorenak, se z 22. mestom že poslavlja z lestvice.

Marjan Šarec uvrščen, kot mu je namenjeno
Prejšnji teden, ko se je Marjan Šarec s svojo listo v Delu pojavil na prvem mestu strankarske lestvice, smo v komentarju uredništva podvomili v njegovo možnost volilne zmage, češ da to poslanstvo njegovi stranki ne bo pripisano.

Bližje njegovemu realnemu dosegu ga uvršča anketa Ninamedie. Sicer gre za drugačno metodologijo merjenja (pri Delu anketirancem navajajo imena strank, pri Ninamediji pa zastavijo odprto vprašanje), a pomembna je njegova nišna umestitev, kjer bo najbrž slej kot prej pristal tudi v drugih anketah – izven dosega zmage, a dovolj prepričljivo za oškrnitev dela glasov desno od sredine.

Zanimivo pa je, da anketa Ninamedie niti enkrat v minulih mesecih ni zaznala (ali želela zaznati) Primčeve Stranke za otroke, tudi v času, ko so ji druge raziskave kazale krepko čez parlamentarni prag. Prav tako Ninamedia ne zaznava najnovejše ustanovljene stranke – Dobovškove Dobre države. S prazno listo, ki nosi zgolj ime kamniškega župana, je očitno drugače.

5 KOMENTARJI

  1. Ne, drago urednistvo, NI mu namenjeno. Tja se ga postavlja, namenoma, vsaj nekam in z nekaj procenti. A pameten Slovenec in pameten drzavljan Slovenije ga ne bo volil! Prestejmo se! Jaz sem 1.570.000 tisokrat proti Sarcu. Sem za demokracijo in za slovensko pomlad!

  2. Ne razumem teh spohancev. Volili so LDS, Zares, Zokija, Cerarja. In ta jim naredi vse po želji – zamenja vse od ustavnega sodišča do zadnje snažilke. Uredil je sodstvo, da še vedno ne dela in ne zapira njegove kamarile. Uredil je zdravstvo, kjer je že skoraj vsak bivši direktor UKC, Ahmad pa dobi zdravnika hitreje, kot se je znebil žene. Iztirjenega posiljevalca pa pokopljejo s častmi in mirom, medtem ko se vsi ukvarjajo kaj je J rekel o 50€.
    In sedaj prisegajo na Serpentinška. Le kaj jim ta lahko še uredi?

  3. Tovariš serpentina gre po Jankovićevih in Cerarjevih stopinjah. Oba poslednja sta “zmagala” na volitvah. Seveda bo “zmagal” tudi serpentina.
    O “zmagah” na volitvah pa je Demokracija (v zvezi z referendumom o 2. tiru) napisala tudi tole:
    “No, očitno pa bo tudi referendum o drugem tiru postal šolski primer, s pomočjo katerega se bo lahko spodbijalo legitimnost postopkov Državne volilne komisije, saj v zadnjem času na dan prihaja vse več pričevanj o zlorabah in poneverbah volitev ter referendumov.”

    Sam pa že leta pišem: če so brez vsakih zadržkov množično pobijali na tisoče in tisoče ljudi, potem bodo goljufali tudi na volitvah, kar je prava malenkost v primerjavi z množičnimi poboji.

  4. “Če je prejšnji teden anketa Dela Listo Marjana Šarca postavila na prvo mesto, pa je po Vox populi na petem mestu. Gre sicer za metodološko drugačen pristop, a Šarčev rezultat že bolj realno odraža uvrstitev, ki je za to stranko najverjetnejša.”

    Če dve raziskavi javnega mnenja uporabljata “metodološko drugačna pristopa” za merjenje istega “predmeta” raziskave, potem se velja vprašati, katera je narejena bolj nepristransko in bolj s ciljem čim bolj verodostojnega približka trenutnemu mnenju in katera je predvsem v službi predvolilnega agit-propagandnega “masiranja” javnega mnenja.
    Na prvi pogled sicer ni hudo težko oceniti, da je Delova anketa popolnoma podrejena enostrankarski in brutalni promociji novega levega “mesije” in njegove lokalne izvenparlamentarne strančice, kar pa ne pomeni, da tudi druga anketa ne služi, nemara celo z verodostojnejšim “metodološkim pristopom”, podobno pristranskemu promocijskemu cilju, le da daje vsaj na prvi pogled vtis višje strokovne in etične neoporečnosti, kar ji daje vsaj v omenjenem kontekstu višjo stopnjo prepričljivosti.
    Vsekakor pa nas številne razlike med anketami javnega mnenja, ki najbrž niso le posledica različnih metodologij in anketirancev, ampak predvsem posledica različnih “strateških” ciljev, ki jih anketarjem naložijo in plačajo naročniki anket, vsakokrat na novo osveščajo, da jih ni mogoče jemati kot zanesljiv, nepristranski in objektiven odsev trenutnega javnega mnenja, ampak mnogo bolj kot prikriti agit-propovski poskus najpogosteje skritih ali vsaj prikritih naročnikov, da bi z njimi vplivali na javno mnenje in ga spreminjali svojim parcialnim interesom v prid.
    A najbrž se tako profesionalne agencije za merjenje javnega mnenja kot tudi profesionalni mediji zavedajo, da se z vsako “zgrešeno” prognozo v javnosti in medijskem okolju, zasnovano na “znanstvenih” meritvah in interpretacijah rezultatov javnega mnenja, znižuje zaupanje v vse njihove produkte in prognoze, kar pomeni, da postajajo tudi kot “orodje” strankarske ali lobistične agitacije in propagande vse manj zaželeno in potrebno sredstvo političnega boja.
    Povedano povsem naravnost: uničujoči bumerang zlorabljenih pristran(kar)sko potvorjenih metodologij, rezultatov in interpretacij javnega mnenja ter iz tega izvirajočega naraščajočega nezaupanja javnosti bo nazadnje najbolj zanesljivo zadel in prizadel prav tiste agencije, ki se v boju za obstoj, a tudi po pohlepu in koristoljubju na odprtem trgu najbolj požvižgajo na univerzalna načela nepristanskosti in objektivnosti ter najzahtevnejše profesionalne zaveze stroke.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime