Anketa: Osamosvojitev premalo obravnavana v šolah, preveč v politki, med prijatelji pa ravno prav

Tadeja Zabret
Vir: Flickr
POSLUŠAJ ČLANEK
Na praznični dan je čas tudi za refleksijo tega, kje in kakšno je po treh desetletjih od osamosvojitvenih dogodkov njihovo mesto v slovenski družbi danes.

Anketa, ki jo je za Domovino izvedel Episcenter kaže, da je tema osamosvojitve v šolah po mnenju večine premalo obravnavana, medtem ko je politiki, preveč obravnavana. Pogledali smo tudi, kakšne so strankarske preference.

V komentarju uredništva ugotavljamo, da je bila osamosvojitev izbira celotnega naroda, zato je njeno omalovaževanje delo proti temu narodu.

Koliko osamosvojitev obravnavajo politika, šola, mediji, civilna družba in prijatelji?


Anketirani so z močno večino (61 %) ocenili, da osamosvojitev premalo obravnava šola. Da učitelji to tematiko obravnavajo ravno prav je menilo 32 odstotkov anketiranih, medtem ko je le malo (7 %) ocenilo, da šola osamosvojitev obravnava preveč.

Povsem drugačna pa je bila slika na področju politike. Vsak drugi anketirani je bil mnenja, da ta osamosvojitev obravnava preveč. Slaba tretjina je menila, da je ta v politiki obravnavana premalo, slaba petina (18 %) pa, da ravno prav.

Glede na anketo Slovenci »ravno prav« o osamosvojitvi govorimo med prijatelji. Tako je menilo 67 odstotkov anketiranih, medtem ko je približno četrtina ocenila, da to tematiko med prijatelji obravnavajo premalo.

V civilni družbi po oceni 42 odstotkov anketiranih o osamosvojitvi v Sloveniji govorimo premalo, malenkost več (dve odstotni točki) vprašanih pa je ocenilo, da civilna družba osamosvojitev obravnava ravno prav.

Da ravno prav osamosvojitev obravnavamo mediji je ocenilo 43 odstotkov anketiranih, medtem ko jih je 35 odstotkov menilo, da osamosvojitev mediji obravnavamo premalo, dobra petina (22 %) pa, da preveč.


Da je v družbi, medijih in šolah osamosvojitev premalo obravnavana, menijo predvsem volivci SDS in NSi, da je ta tema preveč obravnavana v politiki pa so predvsem volivci Levice, LMŠ, SD in SAB


Opredeljeni volivci vseh šestih strank (SDS, SD, LMŠ, Levica, NSi in SAB) v večini menijo, da osamosvojitev med prijatelji obravnavajo ravno prav. Volivci NSi najbolj menijo, da med prijatelji osamosvojitev obravnavajo premalo. Sledijo jim volivci SDS (40 %) in SD (17 %). Medtem volivci LMŠ je bilo največ tistih, ki so menili, da med prijatelji osamosvojitev obravnavajo preveč.

Prav tako je bilo med volivci LMŠ skoraj petino (18 %) takšnih, ki so menili, da je osamosvojitev preveč obravnavana v civilni družbi, vsak drugi (51 %) pa je menil, da je v civilni družbi osamosvojitev obravnavana ravno prav. Podobno večinsko menijo tudi volivci SD; Levice in SAB. Da je v krogih civilne družbe osamosvojitev obravnavana premalo pa so večinsko menili volivci SDS (63 %) in NSi (54 %).

Po mnenju okrog četrtine volivcev leve opozicije (med 25 in 28 %) pa mediji osamosvojitev obravnavamo preveč. Medtem ko le 6 % volivcev Levice meni, da je osamosvojitev v medijih obravnavana premalo, je takih malo več v SD (16 %), LMŠ (19 %) in SAB (23 %), medtem ko osamosvojitev v medijih močno pogrešajo volivci SDS in NSi. Slednji najbolj pogrešajo obravnavo osamosvojitve v medijih (72 % anketiranih, med volivci SDS je takšnih dve tretjini.

Skupno je na področju politike najmanj anketiranih ocenilo, da je osamosvojitev v politiki obravnavana ravno prav, so se pa močno razlikovali pri tem, ali je je tam preveč ali premalo. Obravnavo osamosvojitve v politiki so kot najbolj prekomerno ocenili v volivci Levice in LMŠ (79 in 77 odstotkov jih je ocenilo, da je v politiki osamosvojitev obravnava preveč, medtem ko je na drugi strani 61 odstotkov volivcev SDS ocenilo, da je osamosvojitev v politiki obravnava premalo.

Najbolj pa je po mnenju anketiranih osamosvojitev zanemarjena v šoli. Tako najmočneje menijo volivci NSi (84 %) in SDS (83 %), manj pa volivci leve opozicije, kjer jih je med tretjino in dobro polovico ocenilo, da je osamosvojitev v šoli obravnavana premalo.



 

 



Izvajalec raziskave, Episcenter d.o.o., je anketiranje izvedel med 10. in 15. junijem 2021 s pomočjo spletne in telefonske ankete med polnoletnimi prebivalci Slovenije na reprezentativnem realiziranem vzorcu 800 odraslih oseb.
KOMENTAR: Tadeja Zabret
Osamosvojitev je za naš narod temelj skupne prihodnosti
Anketa najprej jasno pokaže, da je v šoli osamosvojitev obravnavana premalo, kar so že večkrat izpostavili tudi različni profesorji in učitelji. Temu botruje dejstvo, da gre za temo, ki je praviloma obravnavana na koncu zadnjega leta tako osnovne in srednje šole, kjer je posledično obravnavana na hitro, če že ne zmanjka časa za njeno obravnavo. Medtem ko si v politiki volivci desnih strank želijo več osamosvojitve, je ta manj »intimna« volivcem leve politične opcije. A verjetno je trenutno politika tista institucija, ki obravnava osamosvojitev na nek način tudi na račun drugih, na primer šole in civilne družbe. Kar je moteče strankam, za katere se pogosto zdi, da bi raje živele v prejšnji državi. Domoljubna čustva so, kot kaže (tudi) anketa, danes močnejša pri volivcih desnice. Čeprav smo ob osamosvojitvi spremljali močno enotnost za osamosvojitev, pa danes volivcem leve politične opcije srce za osamosvojitev ne bije tako odločno kot pred tremi desetletji, za kar odgovore lahko iščemo tako v šolstvu kot tudi v voditeljih leve politične opcije, alergiji na desnico, oživljenju jugonostalgije in omalovaževanju osamosvojiteljev, pa tudi bojkotu udeležbe na proslavi ob 30 obletnici državnosti in še kje. A brez spomina osamosvojitvenih dogodkov, ki so temelj naše samostojne Slovenije, za Slovence ni skupne prihodnosti. Osamosvojitev je bila intimna opcija celotnega naroda, zato je njeno omalovaževanje delo proti temu narodu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Jernej Kuntner: "Glavni problem celotnega modernega sveta in tudi Slovenije je v tem, da sredina molči in da so zmerni ljudje tiho."
  • 27. 01. 2024
Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024
Bistvo depolitizatorjev je politizacija
  • 06. 04. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja