Anketa o Evropski ljudski stranki in Orbanu: volivci NSi, SDS+SLS in DOM vidijo stvari precej različno

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
S kom naj Evropska ljudska stranka ob najverjetnejši zmagi na evropskih volitvah sklene koalicijo? Naj bodo to levosredinski Socialisti (S&D) in liberalci (ALDE) ali naj se v iskanju večine obrne proti (populistični) desnici?

In kaj naj slovenske članice s konservativne politične skupine storijo, če se ta odloči, da iz svojih vrst izključi sedaj "zamrznjen" Fidesz Viktorja Orbana, ali pa da madžarski politik skupino zapusti sam? 

Tovrstna vprašanja smo v naši anketi zastavili bralcem Domovine. In ugotovili, da so v presoji situacije med sodelujočimi, ki nakazujejo namero po podpori Novi Sloveniji, SDS+SLS in Domovinski ligi, precejšnje razlike. Po stališčih predvsem odstopajo volivci Nove Slovenije.

Situacija med vodilnim kandidatom Evropske ljudske stranke Manfredom Webrom in predsednikom madžarske članice EPP-ja, Viktorjem Orbanom se je dodatno zaostrila potem, ko je Nemec zaradi spornih Orbanovih dejanj, ki so privedle do zamrznitve članstva Fidesza v EPP, večkrat javno poudaril, da si ne želi postati predsednik Evropske komisije z glasovi Fidesza.

Viktor Orban se je na to odzval z umikom svoje podpore Webru kot spitzenkandidatu EPP ter z javnim spogledovanjem z italijanskim notranjim ministrom Matteom Salvinijem, ki v Evropskem parlamentu snuje svojo desničarsko populistično zavezništvo okrog skupine Evrope narodov in svobode.

Naše bralce, katerih velika večina izkazuje namero, da se evropskih volitev zagotovo udeleži, smo najprej vprašali, s kom naj Evropska ljudska stranka po pričakovani volilni zmagi sklene povolilno koalicijo. Situacija je namreč težavna zaradi tega, ker se EPP napoveduje toliko slabši rezultat glede na prejšnje volitve, da za koalicijo najbrž ne bo zadostovala navezava samo z eno stranko - denimo s Socialisti, kot je bilo do sedaj.

Posledično se govori o dveh najočitnejših opcijah. Poznavalci evropske politike kot najverjetnejšo izpostavljajo koalicijo treh tako imenovanih zmernih strank levo in desno od centra: EPP+ALDE+S&D. Druga najočitnejša možnost pa je, da gre EPP partnerje iskati desno od sebe, torej k zavezništvu populističnih desničarskih strank, ki ga okrog Evrope narodov in svobode skuša zgraditi predsednik italijanske Lige, Matteo Salvini.  To bi ob Ligi vključevalo francosko Nacionalno fronto Marine Le Pen, nemško Alternativo za Nemčijo, nizozemsko Stranko svobode Geerta Widersa in še nekatere druge radikalne desne stranke.

In vsaj kar se tiče sodelujočih, ki napovedujejo svoj glas za DOM, seveda ni dileme: dobrih 90 odstotkov jih meni, da naj se Evropska ljudska stranka poveže s Salvinijevimi desničarskimi populisti. Predsednik DOM-a Brnard Brščič je že večkrat napovedal, da se bodo na evropski ravni povezali prav s Skupino Evrope narodov in svobode.

Zanimivo pa je, da tej navezi pritrjuje tudi dobri dve tretjini sodelujočih, ki na evropskih volitvah napovedujejo svoj glas za SDS. 27 odstotkov se jih ne bi povezovalo niti s Salvinijevimi niti z obema levosredinskima opcijama. Zgolj 5 odstotkov pa je za koalicijo s Socialisti in Liberalci.

Vidno drugače pa se opredeljujejo podporniki Nove Slovenije. 40 odstotkom ne ustreza ne ena ne druga opcija. 30 odstotkov bi se jih povezovalo s Salvinijem, 28 odstotkov pa z obema levosredinskima skupinama.

Ampak kašne so za Evropsko ljudsko stranko sploh možnosti povezav mimo zgornjih predvidenih koalicij? Ena od možnosti bi bila navezava s Socialisti ali Liberalci na eni strani ter zanje morda še sprejemljivimi Konservativci in reformisti na desnici - v primerjavi s Salvinijevimi zavezniki gre za zmernejšo skupino desnih evropskih strank s trenutno 70 evroposlanci. V tem sklicu jih je vodil britanski politik Syed Kamall, ki je sicer musliman. Tako bi torej dobili koalicijo dveh strank desno od sredine in ene levo od sredine.

Evropski skupini konservativcev in reformistov sicer raziskave napovedujejo približno 6 sedežev manj kot jih imajo sedaj. EPP pa naj bi zgubila kar 41 sedežev in naj bi jih ohranila okrog 180. Predvsem na račun Skupine Evrope narodov in svobode, ki naj bi k sedanjim 37 pridobili 48 sedežev.

Naj ostanejo ali gredo?


Fidesz skupini EPP trenutno daje 12 evropskih poslancev (iz madžarske kvote 21) in delež teh bi se na volitvah lahko tudi povečal. Za Manfreda Webra in EPP bi bilo zelo neprijetno, če bi Orbanovi glasovi odločali tudi o relativni večini EPP kot celote. To bi dalo dodatno dimenzijo dilemi ali Fidesz obrdržati ali izključiti iz skupine Evropske ljudske stranke. Oziroma Orbanu dalo dodatno moč in vpliv, da dosega cilje po svoji presoji.

In če bi Fidesz tako ali drugače zapustil skupino EPP, kako naj ravnajo slovenske članice Evropske ljudske stranke?

Pri sodelujočih volivcih DOM seveda ni dileme, odhodu skupaj z Orbanom pa je naklonjena tudi več kot polovica sodelujočih, ki pravijo, da bodo volili listo SDS+SLS.

Ravno nasprotno pa menijo volivci Nove Slovenije; skoraj dve tretjini jih je za obstanek znotraj EPP, zgolj petina pa bi jih sledila Viktorju Orbanu.


 Od kod volivci DOM-a?


V anketi smo preverjali še, kako se nameravajo na evropskih volitvah odločati tisti volivci, ki so na državnozborskih volili SDS in Novo Slovenijo, pa tudi druge stranke, ali pa sploh niso volili.

In velika večina tistih, ki pravijo, da bodo 26. maja volili Domovinsko ligo, je na parlamentarnih volitvah junija lani volila SDS. Ti tvorijo tri četrtine volilne baze DOM-a, približno desetina je volivcev Liste novinarja Bojana Požarja, 7 odstotkov pa volivcev Nove Slovenije.

Velika večina sodelujočih, ki napovedujejo, da bodo volili Domovinsko ligo, bo sicer preferenčni glas namenila Bernardu Brščiču (71%). Volivci liste SDS+SLS večinsko napovedujejo preferenčni glas za Romano Tomc (64 %), Zvera bi jih obkrožilo 15 %. Sodelujoči, ki pravijo, da bodo volili listo NSi, pa na prvo mesto postavljajo Žigo Turka (47 %) pred Ljudmilo Novak (23 %) in Lojzetom Peterletom (18 %).

Anketa Domovine, v kateri je sodelovalo 712 naših bralcev, sicer ni reprezentativna na celoten vzorec volilne populacije. Med volivci omenjenih strank vključuje nadpovprečni delež moške populacije in prav tako nadpovprečni delež visoko izobraženih.



Podprite nas!

Na Domovini začenjamo z redno letno donacijsko akcijo, s katero vi, spoštovani bralci, po svoji presoji in močeh omogočate delovanje medija Domovina.

Vabimo vas, da nas podprete, četudi se kdaj z nami ne strinjate. Zagotavljamo, da vas zato ne vidimo kot "popolnoma neizobraženo drhal".

Podprete nas lahko tukaj:





[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Dogajanje na evropskem in domačem parketu sproža opazne premike znotraj desnega pola
Mednarodne okoliščine dogajanja znotraj Evropske ljudske stranke in pojav Domovinske lige na domačem parketu nadaljujejo in celo pospešujejo nekatere procese, ki se zadnja leta dogajajo znotraj slovenske politične desnice. Križanja odgovorov sodelujočih bralcev glede tega, kako so volili na parlamentarnih volitvah in kako nameravajo glasovati na prihajajočih Evropskih, potrjuje trend, v katerem del zmernejše baze nekdanjih volivcev SDS-a odhaja k Novi Sloveniji, del ideološko "trših" volivcev le-te prehaja k SDS-su, volivci z bolj radikalnimi prepričanji pa od dominantne desne stranke prehajajo k Domu. V številkah naše ankete to pomeni, da dve tretjini volivcev SDS-a s parlamentarnih volitev kandidatno listo te stranke namerava voliti tudi tokrat, četrtina jih napoveduje, da bo volila DOM, pet odstotkov NSi, slabe 3 odstotke pa se še odloča. Od volivcev NSi z zadnjih parlamentarnih volitev pa jih bo enako volilo tri četrtine, desetina jih bo volila listo SDS+SLS, 8 odstotkov pa DOM. Pri tem pa je vendarle potrebno izpostaviti, da gre pri sodelujočih v naši anketi družbeno-politično nadpovprečno angažirane in tudi bolj izobražene volivce od povprečja volilne baze vseh omenjenih strank. Obenem pa je med sodelujočimi tudi občutno več moških kot žensk. Različna je tudi starostna struktura. V naši anketi med volivci NSi izrazito prevladujejo stari med 25 in 44 let, med volivci SDS-a je izstopajoča skupina starejših od 65 let, nekoliko starejšo starostno strukturo pa ima tudi skupina sodelujočih, ki napovedujejo svoj glas za Domovinsko ligo. Kar 82 % volivcev NSi ima višjo ali visoko stopnjo izobrazbe, tako tudi dve tretjini volivcev DOM in 57 % volivcev SDS. Nekje vmes je potrebno upoštevati še volilno bazo Slovenske ljudske stranke, ki je v naši anketi manj zaznana, a rezultati vendarle pritrjujejo procesu vzpostavljanja pahljače različnih prepričanj znotraj okvirov konservativne, oziroma desne politične opcije, ki pomeni nekakšno konsolidacijo slovenskega desnega pola. V tej se slovenski krščanski demokrati utrjujejo nekje na desnosredinski liniji nemških krščanskih demokratov in avstrijske SLS, SDS lovi ravnotežje med zmernejšo in radikalnejšo desno politiko, pri čemer angažirano volilno bazo vleče bolj proti desni kot proti sredini. DOM pa skuša zaseči skrajni desni rob političnega spektra, kjer ima ob nekaterih dosedanjih SDS-ovih volivcih potencial predvsem v tistih, ki še vedno znova podprejo presono Zmaga Jelinčiča.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30