Anketa o Evropski ljudski stranki in Orbanu: volivci NSi, SDS+SLS in DOM vidijo stvari precej različno

Uredništvo
23

Embed from Getty Images
S kom naj Evropska ljudska stranka ob najverjetnejši zmagi na evropskih volitvah sklene koalicijo? Naj bodo to levosredinski Socialisti (S&D) in liberalci (ALDE) ali naj se v iskanju večine obrne proti (populistični) desnici?

In kaj naj slovenske članice s konservativne politične skupine storijo, če se ta odloči, da iz svojih vrst izključi sedaj “zamrznjen” Fidesz Viktorja Orbana, ali pa da madžarski politik skupino zapusti sam? 

Tovrstna vprašanja smo v naši anketi zastavili bralcem Domovine. In ugotovili, da so v presoji situacije med sodelujočimi, ki nakazujejo namero po podpori Novi Sloveniji, SDS+SLS in Domovinski ligi, precejšnje razlike. Po stališčih predvsem odstopajo volivci Nove Slovenije.

Situacija med vodilnim kandidatom Evropske ljudske stranke Manfredom Webrom in predsednikom madžarske članice EPP-ja, Viktorjem Orbanom se je dodatno zaostrila potem, ko je Nemec zaradi spornih Orbanovih dejanj, ki so privedle do zamrznitve članstva Fidesza v EPP, večkrat javno poudaril, da si ne želi postati predsednik Evropske komisije z glasovi Fidesza.

Viktor Orban se je na to odzval z umikom svoje podpore Webru kot spitzenkandidatu EPP ter z javnim spogledovanjem z italijanskim notranjim ministrom Matteom Salvinijem, ki v Evropskem parlamentu snuje svojo desničarsko populistično zavezništvo okrog skupine Evrope narodov in svobode.

Naše bralce, katerih velika večina izkazuje namero, da se evropskih volitev zagotovo udeleži, smo najprej vprašali, s kom naj Evropska ljudska stranka po pričakovani volilni zmagi sklene povolilno koalicijo. Situacija je namreč težavna zaradi tega, ker se EPP napoveduje toliko slabši rezultat glede na prejšnje volitve, da za koalicijo najbrž ne bo zadostovala navezava samo z eno stranko – denimo s Socialisti, kot je bilo do sedaj.

Posledično se govori o dveh najočitnejših opcijah. Poznavalci evropske politike kot najverjetnejšo izpostavljajo koalicijo treh tako imenovanih zmernih strank levo in desno od centra: EPP+ALDE+S&D. Druga najočitnejša možnost pa je, da gre EPP partnerje iskati desno od sebe, torej k zavezništvu populističnih desničarskih strank, ki ga okrog Evrope narodov in svobode skuša zgraditi predsednik italijanske Lige, Matteo Salvini.  To bi ob Ligi vključevalo francosko Nacionalno fronto Marine Le Pen, nemško Alternativo za Nemčijo, nizozemsko Stranko svobode Geerta Widersa in še nekatere druge radikalne desne stranke.

In vsaj kar se tiče sodelujočih, ki napovedujejo svoj glas za DOM, seveda ni dileme: dobrih 90 odstotkov jih meni, da naj se Evropska ljudska stranka poveže s Salvinijevimi desničarskimi populisti. Predsednik DOM-a Brnard Brščič je že večkrat napovedal, da se bodo na evropski ravni povezali prav s Skupino Evrope narodov in svobode.

Zanimivo pa je, da tej navezi pritrjuje tudi dobri dve tretjini sodelujočih, ki na evropskih volitvah napovedujejo svoj glas za SDS. 27 odstotkov se jih ne bi povezovalo niti s Salvinijevimi niti z obema levosredinskima opcijama. Zgolj 5 odstotkov pa je za koalicijo s Socialisti in Liberalci.

Vidno drugače pa se opredeljujejo podporniki Nove Slovenije. 40 odstotkom ne ustreza ne ena ne druga opcija. 30 odstotkov bi se jih povezovalo s Salvinijem, 28 odstotkov pa z obema levosredinskima skupinama.

Ampak kašne so za Evropsko ljudsko stranko sploh možnosti povezav mimo zgornjih predvidenih koalicij? Ena od možnosti bi bila navezava s Socialisti ali Liberalci na eni strani ter zanje morda še sprejemljivimi Konservativci in reformisti na desnici – v primerjavi s Salvinijevimi zavezniki gre za zmernejšo skupino desnih evropskih strank s trenutno 70 evroposlanci. V tem sklicu jih je vodil britanski politik Syed Kamall, ki je sicer musliman. Tako bi torej dobili koalicijo dveh strank desno od sredine in ene levo od sredine.

Evropski skupini konservativcev in reformistov sicer raziskave napovedujejo približno 6 sedežev manj kot jih imajo sedaj. EPP pa naj bi zgubila kar 41 sedežev in naj bi jih ohranila okrog 180. Predvsem na račun Skupine Evrope narodov in svobode, ki naj bi k sedanjim 37 pridobili 48 sedežev.

Naj ostanejo ali gredo?

Fidesz skupini EPP trenutno daje 12 evropskih poslancev (iz madžarske kvote 21) in delež teh bi se na volitvah lahko tudi povečal. Za Manfreda Webra in EPP bi bilo zelo neprijetno, če bi Orbanovi glasovi odločali tudi o relativni večini EPP kot celote. To bi dalo dodatno dimenzijo dilemi ali Fidesz obrdržati ali izključiti iz skupine Evropske ljudske stranke. Oziroma Orbanu dalo dodatno moč in vpliv, da dosega cilje po svoji presoji.

In če bi Fidesz tako ali drugače zapustil skupino EPP, kako naj ravnajo slovenske članice Evropske ljudske stranke?

Pri sodelujočih volivcih DOM seveda ni dileme, odhodu skupaj z Orbanom pa je naklonjena tudi več kot polovica sodelujočih, ki pravijo, da bodo volili listo SDS+SLS.

Ravno nasprotno pa menijo volivci Nove Slovenije; skoraj dve tretjini jih je za obstanek znotraj EPP, zgolj petina pa bi jih sledila Viktorju Orbanu.

 Od kod volivci DOM-a?

V anketi smo preverjali še, kako se nameravajo na evropskih volitvah odločati tisti volivci, ki so na državnozborskih volili SDS in Novo Slovenijo, pa tudi druge stranke, ali pa sploh niso volili.

In velika večina tistih, ki pravijo, da bodo 26. maja volili Domovinsko ligo, je na parlamentarnih volitvah junija lani volila SDS. Ti tvorijo tri četrtine volilne baze DOM-a, približno desetina je volivcev Liste novinarja Bojana Požarja, 7 odstotkov pa volivcev Nove Slovenije.

Velika večina sodelujočih, ki napovedujejo, da bodo volili Domovinsko ligo, bo sicer preferenčni glas namenila Bernardu Brščiču (71%). Volivci liste SDS+SLS večinsko napovedujejo preferenčni glas za Romano Tomc (64 %), Zvera bi jih obkrožilo 15 %. Sodelujoči, ki pravijo, da bodo volili listo NSi, pa na prvo mesto postavljajo Žigo Turka (47 %) pred Ljudmilo Novak (23 %) in Lojzetom Peterletom (18 %).

Anketa Domovine, v kateri je sodelovalo 712 naših bralcev, sicer ni reprezentativna na celoten vzorec volilne populacije. Med volivci omenjenih strank vključuje nadpovprečni delež moške populacije in prav tako nadpovprečni delež visoko izobraženih.

Dogajanje na evropskem in domačem parketu sproža opazne premike znotraj desnega pola
Mednarodne okoliščine dogajanja znotraj Evropske ljudske stranke in pojav Domovinske lige na domačem parketu nadaljujejo in celo pospešujejo nekatere procese, ki se zadnja leta dogajajo znotraj slovenske politične desnice.

Križanja odgovorov sodelujočih bralcev glede tega, kako so volili na parlamentarnih volitvah in kako nameravajo glasovati na prihajajočih Evropskih, potrjuje trend, v katerem del zmernejše baze nekdanjih volivcev SDS-a odhaja k Novi Sloveniji, del ideološko “trših” volivcev le-te prehaja k SDS-su, volivci z bolj radikalnimi prepričanji pa od dominantne desne stranke prehajajo k Domu.

V številkah naše ankete to pomeni, da dve tretjini volivcev SDS-a s parlamentarnih volitev kandidatno listo te stranke namerava voliti tudi tokrat, četrtina jih napoveduje, da bo volila DOM, pet odstotkov NSi, slabe 3 odstotke pa se še odloča. Od volivcev NSi z zadnjih parlamentarnih volitev pa jih bo enako volilo tri četrtine, desetina jih bo volila listo SDS+SLS, 8 odstotkov pa DOM. Pri tem pa je vendarle potrebno izpostaviti, da gre pri sodelujočih v naši anketi družbeno-politično nadpovprečno angažirane in tudi bolj izobražene volivce od povprečja volilne baze vseh omenjenih strank. Obenem pa je med sodelujočimi tudi občutno več moških kot žensk.

Različna je tudi starostna struktura. V naši anketi med volivci NSi izrazito prevladujejo stari med 25 in 44 let, med volivci SDS-a je izstopajoča skupina starejših od 65 let, nekoliko starejšo starostno strukturo pa ima tudi skupina sodelujočih, ki napovedujejo svoj glas za Domovinsko ligo. Kar 82 % volivcev NSi ima višjo ali visoko stopnjo izobrazbe, tako tudi dve tretjini volivcev DOM in 57 % volivcev SDS.

Nekje vmes je potrebno upoštevati še volilno bazo Slovenske ljudske stranke, ki je v naši anketi manj zaznana, a rezultati vendarle pritrjujejo procesu vzpostavljanja pahljače različnih prepričanj znotraj okvirov konservativne, oziroma desne politične opcije, ki pomeni nekakšno konsolidacijo slovenskega desnega pola.

V tej se slovenski krščanski demokrati utrjujejo nekje na desnosredinski liniji nemških krščanskih demokratov in avstrijske SLS, SDS lovi ravnotežje med zmernejšo in radikalnejšo desno politiko, pri čemer angažirano volilno bazo vleče bolj proti desni kot proti sredini. DOM pa skuša zaseči skrajni desni rob političnega spektra, kjer ima ob nekaterih dosedanjih SDS-ovih volivcih potencial predvsem v tistih, ki še vedno znova podprejo presono Zmaga Jelinčiča.

Podprite nas!

Na Domovini začenjamo z redno letno donacijsko akcijo, s katero vi, spoštovani bralci, po svoji presoji in močeh omogočate delovanje medija Domovina.

Vabimo vas, da nas podprete, četudi se kdaj z nami ne strinjate. Zagotavljamo, da vas zato ne vidimo kot “popolnoma neizobraženo drhal”.

Podprete nas lahko tukaj:

23 KOMENTARJI

    • Kraševka, ugledni pravniki kot so dr. Matej Avbelj in Jan Zobec, da si je Orban podredil pravno državo na način kot to počnejo levičarji v Sloveniji. Dejansko omejuje medijsko svobodo in obenem se spogleduje s populisti kot je Salvini in podobni.

      Res da počne tudi nekatere koristne stvari kot je družinska politika spodbujanja rojstev in poudarek na krščanski identiteti, a to še pri nas samih ne sme biti opravičilo za njegove avtokratske prijeme. Navsezadnje smo slovenski pomladniki po srcu demokrati in je pri nas bolj avtokratska levica, ki še vedno slavi Tita in podobno. Zato je prav, da ostanemo demokrati tudi, ko gre za nam nazorsko bližnje politike in voditelje.

      • Ha ha
        Orban si je podredil medije na nacin, kot to pocnejo levicarji v Sloveniji.
        —–
        Vprasanja: Zakaj Bruslja ne moti situacija v Sloveniji? Kaj so pa slovenski desni poslanci delali v Bruslju ( za tezke milijone)? Zakaj niso zahtevali “demokracije” in ” medijsko svobodo” tudi v Sloveniji?
        Krscanske demokrate moti “avtokratskost” Orbana, avtokratskost slovenskih levakov pa ocitno ne. Tem se prilizujejo ….

  1. KRAŠEVKA,
    NA ORBANU NI TREBA ISKAT, SAMO NJEGOV REALNI ŽIVLJENJEPIS .(NE TISTO KAR ON PIŠE) Je potrebno preverit.
    pa ti boš sama opazila (če nisi preveč z strankami raznimi kontaminirana),da ta človek nikoli ne govori resnico,grize roko ki ga je hranila (bil je Sorosev štipendist) takihle imamo tudi v Sloveniji precej,prej so bili veliki partijci sedaj so zagrizeni desničarji.Ne vem kam spadaš ,mislim po stažu na tej zemlji,ampak jas spadam med tisto generacijo,ki se teh velikih demokratov spomni še od takrat ko so bili partijci neke druge partije

    LEP POZDRAV
    JOŠKO IZ PREKMURJA

  2. Mene pa ne čudi,ker Nsi je že dolgo nazaj izgubila svoj kompas.
    Mila Milica moja,daj roko,tako se govori:jo je potreplal po rami tov.Kućan,
    …in s tem izdala svoje(sicer dobrohotne desničarje) volilce in člane.
    A pameten,ko ga enkrat izdajo,se obrne proč in gre svojo pot…
    Vse dobro,Kraševka!

    • Rekel bi kako rekel o Orbanu in o čudnem političnem zasuku Nove Slovenije, pa ne smem.

      Čislani Franc bi me takoj primerjal z dzi nu nje ja-jem, znamenitim političnim analitikom iz družine, ki se jim je čas ustavil leta 1945, ko so komunisti namesto okupatorja premagali lasten narod, č. sestra Kraševka pa bi mi očitala, da rovarim proti sorodstvu.

      Tako mi ne ostane nič drugega kot da podprem malo slovenko, ki ena od redkih zna udariti žebljico naravnost na glavico.

  3. Mislim, da je rešitev NSi, da gre še malo v levo sredino pobirat nazaj volivce, ki so jih krščanskim demokratom pobrali mediji v lasti levice. Sedaj je namreč vse zasedeno: Dom najbolj desno SDS malo proti sredini od njega, in za NSi preostane samo še to, kar je srediona in malo na levo.
    Sem pričakoval, da bo tudi na to pozicijo nogo stegnila SDS pa ni in ostaja priložnost za NSi ali pa bo šla po poti neprepoznavnosti kot prejšnje vodstvo SLS.
    Vsekakor bodo volilci zadihali in skupno bi v temprimeru desnica pridobila. Je pa res, da so volitve za EU parlament bolj sproščene in znajo volivci presenetiti SDS in še katero stranko, če so ji kaj zamerili, saj to ne bo neposredno vplivalo na njih zvestobo volitvam v sedanji parlament. Tako se bodo vodstva zbudila do naslednjih volitev in nareila inventuro, kdo je bolj zvest vbrednotam strankinih volivcev in kdo bolj zasvojenosti z drugimi stvarmi…, ha, ha!
    Kako je rekel lobist včeraj? Pred 30. leti smo bili romantiki, danes pa moramo biti realisti…

    • Lepo prosim za pojasnilo, kaj je to leva sredina in katere stranke se pasejo na tem pašniku?

      Jaz namreč ne poznam nobene tako imenovane levo sredinske stranke.

  4. Kraševka, imaš prav, računica pa vodstvu, temu vodstvu kaže drugače že nekaj časa, se pač tako obrača, da se že malo ve, kdo pije in kdo mu plača. Ha, ha pa smo ga!

  5. Volilci DOMA ne bodo razocarani. Ce bo Brscic izvoljen, se bo povezal s Salvinijem, tako kot obljublja in kot je volja njegovih volilcev.
    NSI bo ostala v EPP, ne glede na to, za kaksno koalicijo se bo EPP odlocila.
    In kaze, da bo (Webrova) koalicija EPP+socialisti+ALDE. 3/4 volilcev NSI bo izdanih.
    Tudi SDS bo v vsakem primeru ostala v EPP. Zato so na listi Zver, Tomc, Bogovic.
    Zato na listi ni Grimsa.
    Velika vecina volilcev SDS bo izdana.
    In clani EPP bodo se naprej glasovali za razne promigrantske resolucije …..

  6. Ko bo NSIjev portal zacel razmisljati v svojo glavo, bo prvi, ki bo potrdil, da je NSI izgubila kompas . Duh dr. Bajuka je izginil neznano kam, privlekel se je duh mavricarjev, fdvjevcev in Kucana – zlahtna stranka.

  7. Slosvet ob 7,57
    Spoštovani Bajuk, je bil zelo razgledan in pošten človek. Ko je dal besedo zavezništva je ni pretrgal. Je pa marsikdaj stisnil zobe, ker se z Janšo ni vedno strinjal.
    Tega ni razglašal na veliki zvon, je pa tudi njega bolelo, ker ni mogel vedno narediti tako, kot je sam mislil, da je prav. To so mi povedali ljudje, ki poznajo stvari “od blizu”.

    • Dr. Andrej Bajuk je bil velik strokovnjak in velik poštenjak.

      Ker je vse življenje živel v normalnem svetu, ni mogel vedeti in mogel razumeti, da tudi s pametno glavo ni vedno mogoče prereti zidu rdeče neumnosti, kar je pa Janša vedel.

  8. Poglejte si soocenje Brgleza in Peterleta na Veceru.
    – Oba se v bistvu z vsem strinjata.
    Brglez vse slovenske sosede razglasa za nenormalne drzave. Ker da krsijo clovekove pravice.
    – Peterle podpira Webra. Po volitvah se bo po njegovem EPP morala povezati v koalicijo s socialisti, ALDE in zelenimi (ki so se bolj levicarsko radikalni kot SD).
    – Peterle pravi, da bi se morala EU vrniti na izhodisca, k utemeljiteljem EU. Kot da ne bi vedel, da so se casi spremenili.
    Takrat so bili spomini na vojno se zelo zivi.
    Obstajala je mocna rdeca nevarnost SZ.
    Povezava zahodne Evrope je bil diktat ZDA. Zdaj je situacija popolnoma drugacna.
    – Peterle zavraca povezavo z Visegrajci.
    – Peterle: V torek smo ploskali Merklovi, v sredo smo grajali Orbana. Peterle ocitno skupaj z drugimi ….
    – Peterle zeli “enotnost”, hkrati pravi, da bi morala Slovenija imeti svojo “vizijo”. A druge drzave pa ne?
    – Glede komisarja Peterle: Izbrati bi morali cloveka z bogatimi politicnimi izkusnjami, po moznosti iz krogov opozicije. Peterleta?!
    A zato se NSI tako slini okrog levakov?
    Neumna “politika”. Levaki ne bodo nikoli izbrali desnicarja …. NSI pa zaradi osebnega stremustva izgublja podpornike ….

  9. Razmere so natančno podobne tistim v osemdesetih letih, ko je razpadal komunistični sitem v Jugi. vedno več ljudi je navdušeno pričakovalo razpad rdeče mafije in vse več jih je k temu aktivno pripomoglo. Če se bo to navdušenje obudilo, smo na dobri poti in če smo se iz zikušenj kaj naučili, da mora biti komunizem popolnom aizrezan, sicer se razpase ta družbeni rak nazaj!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime