Anketa Ninamedie: v letu dni največ pridobila SDS in največ izgubila LMŠ

Uredništvo
Vir foto: twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Oktobrska anketa agencije Ninamedia za Večer in Dnevnik je v marsičem podobna rezultatom Mediane za Delo prejšnji teden. Iz trendov izhaja, da SDS in NSi držita podporo, ki pa je pri največji vladni stranki mnogo višja kot pred letom dni. Podpora delu vlade pada, a v glavnem na račun slabše ocene podpornikov stranke SD kot so jo desnosredinski vladi namenjali še nedavno. 

Pri Ninamediji so preverjali še podporo kandidatu za mandatarja Jožetu Damijanu in namerili manj kot polovično, kar pomeni, da se v resnici ideja o rušenju oblasti v teh kriznih časih med državljani ni najbolj prijela, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor, bi po anketi Ninamedie SDS volilo 21,1 % vprašanih, Šarčevo LMŠ 13,1 % in Socialne demokrate 12,8 % vprašanih. Levico bi volilo 8 %, Novo Slovenijo 6,2 %, SAB 3,2 %, SLS 2,3 % in SNS 2,1 % vprašanih. DeSUS bi končal pri 1,2 % in SMC pri 0,8 % vprašanih.

Neopredeljenih je dobra petina, volila ne bi slaba desetina sodelujočih.

Primerjava dveh oktobrskih anket kaže precejšnje ujemanje v strankarski podpori. Občutna razlika je pri DeSUSu, kjer ga Mediana postavlja zanesljivo nad, Ninamedia pa zanesljivo pod parlamentarni prag. Damijanovićeva agencija pa (že tradicionalno) bolje vrednoti LMŠ in SD, ter nekoliko slabše Levico.



Ob primerjavi podpore med opredeljenimi anketiranci letošnjega in lanskega oktobra so večja odstopanja opazna predvsem pri takratni in sedanji največji vladni stranki. Njuna podpora se je dejansko obrnila - pred letom dni je LMŠ dosegala 30 % opredeljenih anketirancev, SDS pa 20 %, zdaj pa je ravno obratno.

V tokratni anketi je precej višje kot sicer tudi SAB, precej pa je izgubil DeSUS.



Da vlada dela uspešno, meni slabih 40 % vprašanih, da je pri svojem delu neuspešna pa 58 %. Odstotek tistih, ki vlado ocenjujejo uspešno, je padel predvsem, ker je polovica volivcev SD-ja še aprila vlado ocenjevala kot uspešno, zdaj pa je ta delež strmoglavil, piše Večer. To se je zgodilo tudi znotraj DeSUSa (iz 77 % uspešne ocene na 44 %) ter SMC-ja, še dodajajo. A vzorec pri teh dveh strankah je zelo majhen.

Namero, da bi Jože P. Damijan postal nov mandatar, po meritvi Ninamedie podpira 46 % vprašanih, 42 % jih temu nasprotuje.

Na lestvici priljubljenosti politikov Pahorju sledita Tomaž Gantar in Ljudmila Novak. Že za njo naj bi bila Tanja Fajon in Marjan Šarec, nato pa Matej Tonin in Milan Brglez. Dveh politikov NSi, ki v Delovem barometru priljubljenosti politikov zasedata 3. in 5. mesto, Damijanovićeva Ninamedia sploh nima na lestvici dvajsetih.



KOMENTAR: Uredništvo
Za prevrat ni večinske podpore ljudstva
Tokratna anketa Ninamedie ne prinaša ničesar resnično razburljivega. Edina izjema je morda ne ravno prepričljiva podpora, namerjena morebitnemu kandidatu za mandatarja, Jožetu Damijanu, ki ne doseže polovice vprašanih anketirancev. Kdo bi rekel, da to vendarle ni tako malo, a treba se je zavedati, katera agencija je postregla s tem podatkom, kar izbrancu levih interesnih omrežij nedvomno daje vzgonski veter za daljši izmerjen doseg od realnega. Čeprav mediji naročniki rezultate ankete predstavljajo kot slabe za vlado, je dejstvo, da se "pomladni blok" v tej vladi krepi. Obe koalicijski levo-sredinski stranki izgubljata, a vsi vemo, da ne zaradi rezultatov vlade, pri soustvarjanju katerih imata tako SMC kot DeSUS precej proste roke in lahko pokažeta boljše rezultate kot pred letom dni. A ti dve stranki sta se zaradi "izdaje" pričakovano znašli pod hudim udarom interesnih omrežij levice, ki skušajo to vlado zrušiti za vsako ceno ter v državo povrniti njim ugoden status quo. Pri tem je verjetno jasno, da predčasnih volitev ne bodo tvegali. Čeprav v medijih, ki sta anketo naročila, pišejo, da bi koalicija KUL v primeru volitev osvojila udobno večino, poznavalci vedo, da je to le propaganda za javnost, v resnici pa klasičen račun brez krčmarja. Zgodovina nas uči, da se rezultatov volitev na podlagi posamičnih anket v Sloveniji ne da napovedovati, temveč se o njih lahko le sklepa, pa še to zgolj na osnovi spremljanja dolgoročnih trendov več anket skupaj ter poznavalske interpretacije, kaj njihovi rezultati dejansko pomenijo. A za potrebe posredovanja določenih sporočil javnosti, denimo, da gre pri ustoličevanju Damijana za resen in javnomnenjsko dobro sprejet projekt, čeprav za njim ne stoji dejanska volilna preverba, je mogoče tudi to. Nekako je pač treba upravičiti manever rušenja oblasti v skrajno negotovih zdravstvenih razmerah.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Anketa Dela: padanju Svobode ni videti konca, pridobiva pa zgolj SD
  • 11. 12. 2023
Anketa POP TV: Nadomestni predsednik vlade najslabše ocenjeni politik v državi
  • 27. 11. 2023
Anketa Dela: beg volivcev od Goloba, dobičkarjev (še) ni
  • 13. 11. 2023