Anketa med udeleženci Stične mladih: mediji, ki jih uporabljajo in teme, ki jih zanimajo

Uredništvo
2

Na kakšen način informacije dandanes pridejo do mladih ljudi? Jih še dosežeta tisk in televizija, ali so dosegljivi le preko družabnih omrežij?

To je zgolj eden izmed sklopov vprašanj, ki smo jih na lanskem festivalu Stična v anketnem vprašalniku zastavili mladim. Obdelane rezultate bodo danes in naslednje dni v v seriji člankov predstavili na Domovini.

Namen naše ankete je bil dobiti približen vtis o navadah in vrednotah mladih katoličanov in njihovem odnosu do nekaterih aktualnih družbenih vprašanj, a hkrati brez ambicije slednje raziskati v reprezentativni vzorčni raziskavi.

Vprašalnik smo namreč razdelili med 41 mladih, ki so lansko leto bodisi obiskali našo delavnico, bodisi pa so se ustavili pri naši stojnici. Kljub temu smo ugotovili, da lahko iz nje izluščimo nekaj trendov.

Najprej nekaj demografskih podatkov: anketiranci so bili stari med 14 in 29 let, pri čemer so bile najbolj zastopane starosti 14 let (7 udeležencev), 16 let (6) in 20 (6) let. Povprečna starost je bila točno 20 let.

16 vključenih v anketo je bilo deklet, 20 fantov, pet pa na to vprašanje ni odgovorilo.

Tisk je mrtev, živel Facebook!

Prvo vprašanje, ki smo jim ga zastavili, se je dotikalo medijev, natančneje od kod mladi danes dobijo informacije, oziroma kje se najpogosteje informirajo. Izmed naštetih virov od aktualnih družabnih omrežij, spletnih portalov in Googla pa do “tradicionalnih” medijev, kot so radio, TV in časopisi, so anketiranci izbrali tri najpogostejše.

Na prvo mesto je 39 % vprašanih postavilo Facebook, sledi pa mu iskanje v Googlu ter  informiranje preko spletnih medijskih portalov (17 %) ter posredovanje informacij s strani prijateljev (14,6 %).

Na drugo mesto je največ mladih uvrstilo TV (39 %), sledila pa sta mu Google ter posredovanje informacij s strani prijateljev (obakrat 12,5 %).

Za tretje mesto so bili glasovi veliko bolj enakomerno porazdeljeni. Največ glasov so dobila druga družabna omrežja – torej ne Facebook in Twitter – ter gledanje televizije, ki sta oba prejela 14,6 % glasov, sledi pa jima poslušanje radia ter posredovanje informacij s strani prijateljev (12,5 %).

Če odgovore zberemo skupaj in jim dodamo primerno obtežitev, ugotovimo, da prvo mesto nesporno zavzame Facebook, na drugem mestu se znajde televizija, priljubljeni pa so tudi iskalnik Google, prijatelji ter spletni medijski portali.

Najmanj priljubljeno sredstvo informiranja med mladimi je Twitter.  Tisti, ki so izbrali opcijo “drugo družbeno omrežje”, so v pojasnilo najpogosteje zapisali, da uporabljajo Snapchat ter Instagram, omenjali pa so tudi Skype in Pinterest.

Kaj mlade zanima bolj kot politika? Skoraj vse …

Zanimalo nas je tudi, katere informacije so tiste, ki jih mladi iščejo na Facebooku ter na preostalih kanalih informiranja.

Iz spodnjega diagrama je razvidno, da jih najbolj zanimata šport in zabavna industrija, kar je tudi največ anketiranih mladih postavilo na prvo mesto, politika pa je z gospodarstvom in informacijsko tehnologijo uvrščena precej nizko, saj jih je kot najbolj interesantne izbralo najmanj mladih.

Več o interesih mladih pa v naslednjem članku, v katerem boste lahko med drugim tudi izvedeli, kaj bolj zanima dekleta in kaj fante ter po katerih medijih posežejo mladi, ko se odločijo, da bodo informacije vendarle poiskali kje drugje, kot na družabnih omrežjih.

2 KOMENTARJI

  1. Mladost ima svetle oči. Resnica in problemi so grenki in niso polje mladosti. A življenje se zelo hitro odvrti. Mlade velja nagovarjati, da so informirani o zgodovini, politiki,ekonomiji, znanosti, filozofiji, psihologiji in o vsem kar bo zadevalo njihovo bodoče življenje.
    Še bolj kot vedenje pa je pomembna občutljivost in sočutje. Ali ga sploh premoremo? Ali ga negujemo?
    Posebej pa vleče zgled. Kaj smo sploh pripravljeni storiti za skupnost?

  2. Torej tisk je ‘out’ 🙂 Od kje potem slovenski mainstream mediji še vedno dobijo dovolj goriva za izhajanje svojih tiskanih edicij, če so spletne edicije bodisi zastonj bodisi skrite za plačljivim zidom (ang. t.i. paywall), ki pa ga – kot je to pred meseci v seriji člankov predstavil prav ta medij – ljudje ne odklenejo s plačili spletne naročnine? Hmmm.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime