Anketa: DOM bi lahko precej zarezal v volilno telo SDS

POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko člani nove desne stranke Domovinska liga še zbirajo potrebnih 1.000 glasov za prijavo kandidatne liste na volitve v Evropski parlament, javnomnenjska anketa med našimi bralci nakazuje, da bi s svojim nastopom na političnem odru lahko kar pošteno mešali štrene.

In to predvsem med dosedanjimi zvestimi podporniki Slovenske demokratske stranke, kar sicer nakazujejo že nepojenjajoča prerekanja na Twitterju. 

Razklanost teh na dva tabora glede ocen ali je DOM za slovensko (in pomladno) politično sceno koristen ali škodljiv, se v nekoliko presenetljivem razmerju, kažejo tudi v odgovorih na našo anketo, v kateri je sodelovalo točno 700 bralcev Domovine. 

Pri tem je potrebno poudariti, da anketa ni reprezentativna na celotno volilno telo, temveč odraža mnenje angažiranega dela spremljevalcev politike, oziroma bralcev našega portala.

Tematika volitev v Evropski parlament vsaj bralce Domovine, sodelujoče v raziskavi, precej zanima. Le desetino namreč sploh ne ali malo, slabih štirideset odstotkov pa precej in trideset odstotkov zelo.

Dvainsedemdeset odstotkov sodelujočih se bo volitev v Evropski parlament "zagotovo" udeležilo, petina pa "zelo verjetno". Le pet odstotkov pa "zagotovo ne" ali "najbrž ne".

In na podlagi česa se bodo odločali pri podelitvi svojega glasu? Štirideset odstotkov sodelujočih je kot kriterija izpostavilo "odnos do evropske kulture in identitete" ter "odnos kandidatov do temeljnih vrednot (svetovni nazor, družina, sociala ...)". Pri tem vprašanju, kjer so anketiranci lahko označili več odgovorov, jih je nato po trideset odstotkov izbralo "na podlagi odnosa do množičnih migracij" ter"na podlagi siceršnje pripadnosti stranki", dobra četrtina "na podlagi osebnosti na listi posameznih strank," in slaba četrtina "na podlagi odnosa do prihodnjega povezovanja EU".

Z Janšo se ne strinjajo, da je DOM za pomladno stran škodljiv


In kaj sodelujoči v anketi pravijo na nedavno trditev Janeza Janše, da lahko pomladni strani naredi škodo?

S takšnim mnenjem predsednika največje opozicijske stranke se strinja zgolj dobrih 20 odstotkov sodelujočih v anketi. Zanimivo je, da so precej skeptični tudi sodelujoči, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah glasovali za SDS. Da ima Janša povsem prav, jih meni "zgolj" 23 odstotkov, medtem ko jih je več kot polovica prepričanih, da je pojav Domovinske lige koristen.

Janši da prav celo kanček več volivcev NSi kot volivcev SDS. Da je DOM koristen, jih meni manj kot 30 odstotkov, slaba polovica pa, da nastanek DOM-a za pomladno opcijo nima resnih posledic.

Levo so odgovori sodelujočih, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah volili SDS, desno pa odgovori tistih, ki so volili NSi ...

Če bo na voljo DOM, bodo na evropskih volitvah glasovali drugače


Še bolj zanimivi pa so bili odgovori na naslednja zastavljena vprašanja. V tokratni anketi Domovine je sicer sodeloval nadpovprečen odstotek pomladnih volivcev, kot jih sicer sodeluje v naših anketah - tokrat jih je bilo kar 80 %.

In na vprašanje, katero listo za Evropski parlament boste najverjetneje volili, jih je od sodelujočih volivcev SDS z zadnjih državnozborskih volitev zgolj polovica navedla, da bodo listo te stranke podprli tudi 26. maja. Kar 37 odstotkov pa jih je dejalo, da bodo podprli DOM.

Od sodelujočih volivcev NSi z državnozborskih volitev jih bo velika večina, 81.6 % najverjetneje to stranko podprla tudi tokrat, 10,7 % jih bo "prebegnilo" k DOM-u, 3,6 odstotka pa k skupni listi SDS+SLS.

Z oranžno so obrobljeni odgovori sodelujočih, ki so na državnozborskih volitvah glasovali za SDS, z modro pa tisti, ki so glasovali za NSi

In komu preferenčni glasovi?


Izmed sodelujočih, ki so kot svojo volilno izbiro na prihajajočih volitvah v Evropski parlament navedli Domovinsko ligo, bi jih kar 68 % preferenčni glas namenilo Bernardu Brščiču, 18 % Luciji Šikovec Ušaj in 10 % Normi Korošec.

Med sodelujočimi, ki bi podprli listo SDS+SLS, bi jih 53 % s preferenčnim glasom zbralo Romano Tomc, 15 % Milana Zvera, 11 % Patricijo Šulin in 7 % Franca Bogoviča.

Med sodelujočimi, ki nameravajo na evropskih volitvah voliti listo Nove Slovenije, pa bi jih največ, 52 %, preferenčni glas namenilo dr. Žigi Turku, 24 % Ljudmili Novak in 10 % Lojzetu Peterletu.

V anketi na Domovini je sicer sodelovalo več moških kot žensk (72 %: 28 %), nadpovprečno izobraženih (68 % z višješolsko in višjo izobrazbo) ter nekoliko starejših od slovenskega volilnega povprečja.




KOMENTAR: Uredništvo
Presenetljiva angažiranost podpornikov DOM-a
Kljub temu, da anketa med bralci Domovine ni reprezentativna za celotno volilno bazo posameznih strank, saj gre za bolj angažirane, redne, in tudi bolj izobražene spremljevalce politike, pa razdeljenost podpornikov SDS, ki je sicer bila nakazana tudi v nič kaj prizanesljivih "tviteraških spopadih", vendarle nekoliko preseneča. Glede na dosedanjo homogenost trdega jedra volilnega telesa SDS si je bilo namreč še nedavno težko zamisliti, da bi kdorkoli, četudi pri tej bazi spoštovana Bernard Brščič in Lucija Šikovec Ušaj, mednje dejansko uspel zabiti tako močno "kajlo". Seveda ni za pričakovati, da bi se v primeru, da DOM zbere potrebnih 1.000 overjenih podpisov za nastop na evropskih volitvah, glasovi tistih, ki so še junija 2018 volili SDS, tokrat razdelili v razmerju 50:37 (+ ostali), kot so odgovarjali v naši anketi.  V volilni kampanji bo namreč prišla do izraza terenska organiziranost Slovenske demokratske stranke, ki bo znala aktivirati tudi širšo volilno bazo ne tako zagretih spremljevalcev političnega dogajanja, ki bodo SDS-u zagotovo v večji meri ostali zvesti. A rezultat naše ankete vendarle nakazuje na določeno zadrego največje stranke desno od sredine, ukleščene med proevropsko usmeritvijo k EPP in zahtevami pomembnega deleža volilnega telesa, da se od te evropske skupine distancira in pomakne bolj na desno, o čemer smo pisali v nedavni analizi. DOM bi ji namreč na teh volitvah, pa tudi v prihodnje, znal mešati štrene, morda odnesti pomembne odstotke za tretji ali četrti evroposlanski sedež in kdaj kasneje tudi za relativno zmago na državnozborskih volitvah. Po drugi strani pa bi SDS srednjeročno lahko dobila tudi partnerja, ki bi v slovenski politiki sčasoma zavzel desni rob, ki ga sedaj zaseda muhasti Zmago Jelinčič. Ob DOM-u na desnem boku bi se namreč tudi SDS lahko pozicionirala nekoliko bližje zmerni desni sredini, ki jo je pred časom v glavnem zapustila. Kateri scenarij je bližji predsedniku SDS Janezu Janši, bomo bržkone lahko sklepali po osti in ostrini njegovih tvitov. Podpornikom DOM-a pa je, tudi na podlagi naše ankete, treba priznati, da se politike lotevajo z vnemo in angažiranostjo, kakršne na slovenski politični sceni kljub inflaciji novih strank v zadnjih letih, že lep čas nismo videli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30