Anketa Dela: velik padec SD-ja, rejting vlade zaradi koronavirusnih razmer trpi

Uredništvo

Vir fotografij: wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Situacija, v kateri je država že skoraj mesec dni v zaprtju, krivulja okužb pa se je zgolj sploščila in se noče obrniti navzdol, pri vse bolj naveličanih državljanih povzroča manjše zadovoljstvo z delom vlade, kaže raziskava Mediane za Delo.

Med strankami pa so daleč največ podpore izgubili Socialni demokrati, kar je posledica povsem zgrešene politike nove predsednice Tanje Fajon, ki to stranko spreminja v slabšo kopijo stranke Levica, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Sredna ocena dela vlade po anketi Dela je v decembrski meritvi najnižja doslej -2,44. Približno četrtina sodelujočih delo vlade ocenjuje (zelo) pozitivno, slaba polovica pa negativno, pri čemer se je deleže tistih z "zelo negativno" oceno od prejšnjega meseca povečal iz 21 % in 31 %.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi SDS volilo 16,9 odstotka sodelujočih v anketi, LMŠ 10,1 odstotka in Levico 9,4 odstotka.

Šele na četrtem mestu so s 7,7 odstotki Socialni demokrati, sledi NSi s 4,5 odstotki in DeSUS s 3,6 odstotno podporo.

SAB bi volilo 3,2 % vprašanih, SNS 2,3 %, Pirate 2,1 %, SMC in Zelene 1 %, Dobro državo 0,8 % ter SLS 0,7 % vprašanih. Neopredeljenih je slaba petina, dobra desetina ne bi volila nikogar.

Med zgolj opredeljenimi volivci vidimo trende stabilne podpore pri SDS in LMŠ, jasen trend padanje podpore Socialnim demokratom in pridobivanja Levice, nekoliko bolje kot v prvih mesecih novega mandata kažejo rezultati NSi, podobno velja za SAB, medtem ko SLS zadnje mesece po malem izgublja.



Anketa Nove24TV glede na Delovo postavlja višje DeSuS in SLS ter nižje Levico in SAB

Anketo javnega mnenja so v nedeljo objavili tudi na televiziji Nova24TV.si. Po merjenju Parsifala bi med opredeljenimi anketiranci zmagala SDS s 27,9 %, pred LMŠ s 17,2 % in SD z 11,8 %.

Sledijo DeSUS z 11,3 %, Levica z 9 %, NSi z 8,3 %, SLS s 4 %, SAB s 3,8 %, SNS z 2,1 %, SMC pa 0,9 %.



Med politiki ima na barometru priljubljenosti najvišjo povprečno oceno Borut Pahor (3,00), pred ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem in trojčkom ministrov NSi Janezom Ciglerjem Kraljem, Jernejem Vrtovcem in Matejem Toninom. Sledijo Han, Šarec, Fajonova, Šircelj, Mesec in Logar.

Povratnik na sceno, Karl Erjavec, je s povprečno oceno 2,17 med Zdravkom Počivalškom in Janezom Janšo na dnu lestvice, kjer zadnji mesti zavzemata ministra SDS Hojs in Simoniti.

KOMENTAR: Uredništvo
Če Fajonova SD-ja ne bo obrnila stran od radikalne levice, lahko potopi stranko
Ob razumljivem padcu povprečne ocene vlade je najpomembnejše sporočilo tokratne Delove javnomnenjske raziskave, da "drugačna" politika SD pod Tanjo Fajon stranki močno škodi. Odtujenost novega vodstva od realnosti, o kateri priča dobrikanje s koronaskeptikom Markom Potrčem, sledenje Levici pri napadu na Slovensko vojsko in spori s terenom podporo stranke namesto navzgor obračajo navzdol in to v razmerah, ki so za vzpon zmerne levosredinske opcije izjemno ugodne - Šarčeva LMŠ je pač že izven misli volivcev, ko gre za resno tekmo s Slovensko demokratsko stranko. S tem ko SD postaja le slabša kopija radikalne Levice, pridobiva le slednja. Ta je spretno izkoristila vroč vladni kostanj zagotavljanja investicij v slovensko vojsko in na svoj mlin mobilizirala tisti del volilne baze, ki se ji vojska zdi odvečna. Ob ugrizu v kislo jabolko investiranja v obrambni sistem nekaj izgublja tudi NSi, oziroma izjemno izpostavljeni minister za obrambo Tonin, a vseeno na barometru priljubljenosti ostaja visoko na 5. mestu. Njegova kolega pa celo mesti pred njim, a kaj jim to pomaga, ko pa se dobro mnenje ljudi o delu NSi-jeve ministrske ekipe kaj bistveno ne pretopi v nove glasove podpore stranki sami po sebi. Novi pretendent koalicije KUL za mandatarja, Karl Erjavec, pa v očeh volivcev ohranja izjemno nizek rejting, čeprav vendarle kanček boljši kot pretekli mesec. Resda podobno velja za aktualnega premierja Janšo, a za njim stoji dobra četrtina opredeljenih anketirancev, oceno pa mu zbira visok odvračalni moment večine ostalih. Veliko vprašanje pa je, koliko ljudi stoji za Karlom Erjavcem, če med temi niso niti njegovi poslanci, kot smo ugotavljali v uredniškem komentarju. Škoda, da merilci javnega mnenja niso posebej izmerili, koliko ljudi Erjavca dejansko vidi v mandatarski vlogi. A te meritve, najbrž vemo zakaj, od naročnikov iz levih medijev ne moremo pričakovati, vsaj ne dokler je za KUL in njene podpornike Erjavčeva kandidatura še aktualna. Do takrat namreč absurdnosti, ki to kandidaturo spremlja, pred javnostjo ne nameravajo razgaljati. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike