Anketa Dela: v dveh letih bistveni premiki znotraj levice, preverja se teren za novo novo stranko

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Volitve ta trenutek pri porazdelitvi politične moči med poloma ne bi prinesle bistvenih sprememb, s pomembno opombo, da bi se končno razmerje odločalo na sami meji vstopa v državni zbor - torej pri tem, komu bi in komu ne bi uspelo prestopiti 4 odstotni parlamentarni prag. 

V tem smislu zelo dobro izhodišče za nadaljnje delo predstavlja seštevek rezultatov strank SLS in Zelenih, pa Delovi anketi ne gre odpisati niti DeSUS-a, SAB-ja in, kot kažejo izkušnje, SNS-a. 

Kljub temu pa se, tudi z anketami kot je Delova, preverja potencial že petega zaporednega novega obraza, oziroma nove stranke, ki se jo skuša uokviriti v politično sredino. Direktorica Mediane, Janja Božič Marolt sicer priznava, da bi ta pobirala predvsem strankam levo od sredine. 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi 15,6 % vseh vprašanih volilo SDS, 12,4 % SD in 8,4 % Levico, kaže javnomnenjska poizvedba agencije Mediana za Delo. Sledijo LMŠ s 7,5 %, NSi s 5,8 % in DeSUS s 2,6 %.

Pod parlamentarnim pragom bi pristali Zeleni Slovenije z 2,5 % vseh prašanih, SAB z 2,4 %, SNS z 1,9% in Pirati z 1,6 %. SMS bi dobila 0,5 % glasov anketirancev. Dobrih 30 odstotkov anketirancev ni navedlo nobene stranke, pri čemer jih je dobra polovica neopredeljenih, slaba polovica pa jih pravi, da ne bi volili nobene stranke.

Če pogledamo trende podpore med opredeljenimi anketiranci, je v zadnjih mesecih opaziti stabilnost podpore SDS pri približno četrtini opredeljenih, Šarcu je začasno uspelo zajeziti padanje podpore pri dobri desetini opredeljenih, med SD in Levico prihaja do pretakanja pri približno četrtini njunih podpornikov, NSi je podporo stabilizirala med 7 in 9 odstotki opredeljenih, SAB, DeSUS in SNS se vrtijo okoli parlamentarnega praga ali tik pod njim, SLS še nekoliko zaostaja, a zadnje mesece opazno pridobivajo njihovi potencialni partnerji v Povežimo Slovenijo, Zeleni Slovenije.



Če primerjamo aprilske rezultate v anketi Dela zadnjih dveh let, je več kot očiten drastičen javnomnenjski padec podpore LMŠ-ju na račun pridobivanja Socialnih demokratov. Pri podpori drugim strankam so opazna le manjša nihanja, pri katerih gre pri SMC in DeSUS-u, pa tudi pri SLS-u navzdol, pri drugih pa je trend stabilen.



Povprečna ocena dela vlade je najnižja do zdaj - 2,36, pri čemer njeno delo kot zelo pozitivno, oziroma pozitivno ocenjuje 22 % vprašanih, kot negativno ali zelo negativno pa 58 % vprašanih.

Na barometru priljubljenosti politikov je na vrhu minister za zdravje Janez Poklukar pred Borutom Pahorjem, Igorjem Zorčičem, Janezom Ciglerjem Kraljem ter Jernejem Vrtovcem. Tanja Fajon je šesta, Matej Tonin osmi, Marjan Šarec deseti, Luka Mesec enajsti, Alenka Bratušek trinajsta in Zdravko Počivalšek šestnajsti.

Nova nova stranka?


Je pa Mediana za Delo tudi preverjala potencial morebitne nove politične stranke pred naslednjimi volitvami. Da Slovenija potrebuje nov obraz v politiki, oziroma stranko, ki bo zapolnila vsebinske vrzeli v političnem prostoru, po tej raziskavi menita skoraj dve tretjini vprašanih. Večina med njimi bi takšno stranko uvrstila v politično sredino, med ostalimi pa je nekaj več takih, ki si jo želijo na levem političnem polu.

Janja Božič Marolt je pred dnevi za podcast o politiki Umetnost možnega, ki ga pripravljata novinarja RTV Slovenija Tanja Starič in Aleš Kocjan dejala, da je edini resen obraz, ki bi dejansko uspel z novo stranko, Aleksander Čeferin, ta pa bi se zajedla predvsem v volilno bazo sedanjih strank levo od sredine.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1381281916763144194

KOMENTAR: Uredništvo
Osel gre dvakrat na led, Slovenci pa petkrat?
Ljudje imajo epidemije in vsega, kar ta prinaša s seboj, dovolj in to se pozna tudi na javnem mnenju, predvsem na naraščanju nezadovoljstva z vlado ter splošnem nezadovoljstvu nad politiko. Skoraj dve tretjini takšnih, desetletju poraznih izkušenj z novimi obrazi in strankami v politiki navkljub, še vedno rešitev iščejo v vedno novi stranki, priča ravno o tem. Pri tem je jasno, da so volivci z obema strankama desno od sredine - NSi in SDS, v dobršni meri zadovoljni - ni se jima treba bati izgube volilne baze, sta pa z okoliščinami, v katerih sta na oblasti, omejeni v rasti. Pojav nove stranke z močnim voditeljem, ki bo potegnil za seboj nezadovoljne volivce, pa lahko ponovno skrbi najprej instant stranke na levi - tiste, ki se identificirajo z imenom voditelja v imenu stranke, peruti pa lahko pristriže tudi Socialnim demokratom pri njihovem poskusu, da se uveljavijo kot dominantna stranka na levi. Kljub vsemu pa še eni stranki, ki po nekaterih virih nastaja v Golobičevih krogih, v peto najbrž vendarle ne bo tako lahko, kot bi kdo sklepal po zgornji raziskavi. Četudi jo bodo spet kupili in na polno podprli osrednji mediji, je njen uspeh ključno vezan na ime voditelja - in krog tistih, ki Slovence še petič zapored lahko prepričajo, da stopijo na led, je iz volitev v volitve ožji. In ker opevanega in javnomnenjsko nedotakljivega Aleksandra Čeferina slovenska politika vsaj še nekaj časa skoraj zagotovo ne bo videla, je takšen projekt vendarle bolj na trhlih nogah, kot nas bodo hoteli prepričati tisti, ki bodo Slovencem očitno ponovno prodajali mačka v žaklju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike