Anketa Dela: Svoboda se vrača na prvo mesto, izgubil ga je Logar

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Aprilska anketa Dela, ki je prvič po volitvah na čelo strank po podpori vrnila SDS, je bila v marsičem prelomna, saj je Golobova ekipa izvedla dva ali tri manevre, da bi trend padanja podpore stranki in vladi ustavila.

Očitno uspešno. Majska anketa istega časnika namreč pritrjuje anketi POP TV s konca aprila, da Gibanje Svoboda in vlada podpore volivcev več ne izgubljata. V ponedeljkovi javnomnenjski poizvedbi nekoč osrednjega časnika obe celo nekoliko pridobivata.

Po nekaj slabših rezultatih pa se pobira tudi NSi, ki se z najboljšim letošnjim rezultatom vrača na 3. mesto ter se med opredeljenimi anketiranci ponovno približuje "magični meji" 10 odstotkov podpore.  

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Mediane za Delo Gibanje Svoboda volilo 23,8 % vprašanih, SDS bi dobila 20,9 % glasov, Nova Slovenija pa 7,1 %. Parlamentarni prag bi prestopili še SD s 6- in Levica s 5,2% podporo.

Prva pod njim je Resni.ca z 2,3 %, na 2,5 % je poskočila ekološka stranka Vesna, SNS bi volilo 2,3 % vprašanih, Piratsko stranko 2 % in SLS 0,8 % vprašanih. Drugim strankam ostaja zgolj drobiž, neopredeljenih je 15 odstotkov.

Razdelitev glasov med opredeljenimi nakazuje, da je Svobodi uspelo zajeziti padanje, SDS pa je na koncu kratkotrajne rasti podpore. NSi se potencialno vrača na pot iz konca lastnega leta, ki ji je nakazovala prestop 10 odstotkov med opredeljenimi anketiranci, SD pa očitno izgublja veter v jadrih, ki ji je prinašal rahlo napredovanje v podpori. Morda na račun Levice, ki se je stabilizirala pri okrog 7 % opredeljenih.

Med neparlamentarnimi strankami še vedno najbolje kotira Resni.ca, medtem ko Delova anketa ni zaznala skoka v podpori SLS, kot ga je zabeležila anketa POP TV konec aprila. Stranka Konkretno je praktično izbrisana iz političnega zemljevida.



Delo vlade so anketiranci tokrat ocenili kanček bolje (2,76) kot v marcu (2,63), a še vedno slabše kot mesece prej. Da vlada dela (zelo) pozitivno, jih meni 28 %, srednjo oceno ji podeljuje tretjina sodelujočih, 38 % pa (zelo) negativno.

Se pa s prvega mesta barometra priljubljenosti politikov po nekaj mesecih poslavlja poslanec SDS-a Anže Logar. Povprečna ocena mu je s 3,16 padla na 2,92, kar je s povprečjem 3,05 na prvo mesto postavilo ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednico republike Natašo Pirc Musar z enakim povprečjem. Zgolj omenjena presegata povprečje 3, kar pomeni, da anketiranci politike ocenjujejo vse slabše. Četrti Robert Golob tako ima oceno 2,81, peta Urška Klakočar Zupančič pa 2,70. Sledi najbolje ocenjena političarka SD-ja Dominika Švarc Pipan s 2,74, najbolje ocenjen politik NSi je Janez Cigler Kralj z 2,61 na devetem mestu, pred njim pa prva političarka Levice, Asta Vrečko, s povprečjem 2,64.

KOMENTAR: Uredništvo
Prvega zdrsa Golobovih nepreklicno konec
Kar je anketa POP TV nakazala, Delova zdaj potrjuje: po zanj katastrofičnem sporočilu izpred meseca, da je prej kot v letu dni zapravil vso javnomnenjsko prednost pred Janšo, je Robertu Golobu izgubljanje podpore uspelo zajeziti. Potrjujejo se ocene poznavalcev politike, da je to posledica spretnega manevra s tako imenovanim "ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja", ki je seveda vse kaj drugega kot to, ter s spretnim izkoristkom interpelacije vlade, kjer je svoje volivce in koalicijske partnerje ponovno uspel spomniti, da je edina alternativa njemu ta hip Janez Janša. AntiJanša sentiment torej ostaja pomemben mobilizacijski faktor med večino slovenskih volivcev, saj Golobovo vlado ocenjujejo toliko bolj kritično, če ob tem nimajo v mislih tudi morebitne Janševe vrnitve na oblast. Iz lokalne opozicijske bitke, ki ji je prizadela nekaj ran, pa se, brez večje škode za svoje volilno telo, pobira NSi. Ta postaja vse bolj imuna na kritike politikov in medijev SDS, ki se z njo zadnje čase precej ukvarjajo, ne ravno v zanjo pohvalnem smislu. Razvoj imunosti se zna izkazati za prednost, ko bo šlo zares – torej takrat, ko se bomo resno približevali naslednjim volitvam in bo desna sredina morala nekako razširiti svoj doseg tudi na volivce, ki bi jo sicer volili, a zavračajo Janšo. Vse bolj se namreč dozdeva, da Logar teh ne bo uspel nagovoriti, saj bodo osrednji mediji poskrbeli, da etiketa SDS-a ne bo odtrgana z njegovega čela. Zadnji teden pa tudi zgovorno priča, zakaj je Ruparjev morebitni poskus z upokojenci obsojen na propad. Na levi strani pa SD nikakor ni uspela izkoristiti padanja zaupanja v Roberta Goloba in Svobodo. Zdi se, da ta edina stranka z organizacijsko in kadrovsko globino na levem polu izgublja priložnost za priložnostjo, da bi si zagotovila tisto, kar ji gre, in vse bolj jasno postaja, da bo pod vodstvom Tanje Fajon ostala marginalna stranka levega političnega roba. Nič drugače seveda ne velja za Levico, katere radikalizem pa je vendarle vkovan v njen DNK. Golob si torej zaenkrat lahko oddahne in svobodneje zadiha. A najbrž le za kratek čas, saj, ne glede na njegovo novo PR strategijo "od zdaj bomo molčali in delali" visoka pričakovanja glede zdravstvene in drugih reform v državi med volivci ostajajo, koalicija pa ne izkazuje kompetenc in sposobnosti, da bi jih lahko tudi uresničila.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike