Anketa Dela: Svoboda se še kar krči, SDS in NSi se krepita

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Trend padanja podpore Gibanju Svoboda in Golobovi vladi se ne ustavlja, kaže najnovejša anketa Mediane, narejena za časnik Delo. Več podpore kot februarja sta dobili SDS in SD, rahel trend rasti pa drugi mesec zapored beleži Nova Slovenija. 

V okviru ankete so pri Delu preverjali tudi doseg morebitne nove stranke Anžeta Logarja, ki bi jo v obstoječi konkurenci volilo 15 % vprašanih oziroma 11,5 % tistih, ki se udeležujejo volitev. Pri več kot polovici anketirancev Logar pušča na splošno ugoden vtis.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Dela Gibanje Svoboda volilo 26,8 % vprašanih, SDS 21,6 % in SD 7,2 % sodelujočih anketirancev. Nova Slovenija bi dobila 6 % glasov, Levica pa 4 %. Pod pragom bi ostale Resnica z 2,4 %, Piratska stranka z 1,7 %, Konkretno in Naša prihodnost z 1,2 %, SLS, SNS in Vesna z 1 % ter Naša dežela Aleksandre Pivec z 0,6 % podporo anketirancev. Neopredeljenih je 15 % vprašanih.

Trendi kažejo nadaljevanje padanja podpore Gibanju Svoboda, standardno valovanje SDS-a, pretakanje podpore med SD-jem in Levico ter počasno vzpenjanje Nove Slovenije po januarskem padcu, ko so se močno približali 10 odstotkom opredeljenih anketirancem. Okrog roba parlamentarnega praga se suče Resni.ca, precej pod njim pa nekdanji zaveznici v Povežimo Slovenijo, Konkretno in SLS.



Vse slabša, a za slovenske razmere še vedno solidna je ocena dela vlade. Dobrih 30 % anketirancev delo vlade ocenjuje kot zelo pozitivno oziroma pozitivno, prav toliko ji daje srednjo oceno, 35,7 % pa jih je podelilo negativno ali zelo negativno oceno. V anketi Dela je tokrat prvič za Golobovo vlado več negativnih kot pozitivnih ocen.

Najbolje ocenjeni politik na Delovem barometru priljubljenosti je še vedno Anže Logar s povprečjem 3,26. Sledijo Nataša Pirc Musar (3,11), Danijel Bešič Loredan (2,97) in Robert Golob (2,83 oziroma 0,20 manj kot mesec poprej). Peti po povprečni oceni je minister za gospodarstvo iz vrst SD-ja Matjaž Han, nato dva politika NSi, Janez Cigler Kralj in Matej Tonin, sledijo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ministrica za kulturo Asta Vrečko in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Najvišje uvrščena političarka SDS-a je Jelka Godec na 12. mestu, takoj za njo sta Tanja Fajon in Marjan Šarec. Janez Janša je na predzadnjem mestu, tik pred Alenko Bratušek.

Logarjeva stranka bi podporo črpala iz volivcev SDS in NSi


Anže Logar torej po slovesu Boruta Pahorja ostaja najbolje ocenjeni politik v državi, kar pa se avtomatsko ne preslika tudi v strankarsko podporo.

Delo se je zato odločilo preveriti, kar smo na Domovini na reprezentativnem vzorcu anketirancev preverili že pred meseci – kakšen bi bil domet stranke Anžeta Logarja, če bi se pojavila na volitvah. Prišli so do podobnih, pa vendarle zanj nekoliko slabših rezultatov.

Stranko, ki bi jo ustanovil Anže Logar, bi sicer zagotovo volilo 15,5 % vprašanih, verjetno pa še nadaljnjih 23,1 %. Približno toliko tudi verjetno ne, zagotovo pa ne 22,8 %.

Največ Logarjevih potencialnih volivcev bi prišlo iz bazena obstoječih volivcev SDS-a, nato pa Nove Slovenije – pri obeh se je za Logarja opredelilo 37 % sedanjih volivcev, kar pa je seveda v absolutnem smislu več pri SDS-u. Kakšen delež volivcev bi Logar zajel pri koalicijskih strankah pri Delu niso zapisali, navedli so le, da ga zagotovo ne bi volilo 69 % sedanjih volivcev Levice in 40 oziroma 39 % volivcev Svobode oz. SD.

V naši decembrski anketi je bil delež volivcev SDS-a in NSi-ja, ki bi zanesljivo ali verjetno volili stranko Anžeta Logarja, še večji, med volivci Gibanja Svobode in SD-ja pa bi bil bistveno manjši, medtem ko med volivci Levice podpornikov Logarja ni bilo.

Javnomnenjska raziskava, Episcentra med 12. in 19. decembrom 2022,




KOMENTAR: Uredništvo
Logarjev domet desni sredini zaenkrat ne prinaša dodane vrednosti
Morda bolj kot marčevski rezultati podpore obstoječim strankam so zanimive projekcije dometa stranke Anžeta Logarja, ki se vse pogosteje pojavljajo v javnosti. Čeprav ima Logar, za razliko od svojega strankarskega šefa, zelo nizko odbojnost izven kroga volivcev desne sredine (posledica tega je tudi njegov primat na lestvicah priljubljenosti politikov), zanj velja, da volivcev obstoječih, koalicijskih strank (še) ne prepriča, da bi se za njegovo stranko tudi opredelili. Zanjo se še vedno v največji meri opredeljujejo volivci obstoječih desnosredinskih strank, torej SDS-a in NSi-ja. Če bi tako tudi bilo na volitvah (praksa sicer kaže, da so predvidevanja pogosto navzkriž z realnostjo, ko se takšna stranka dejansko pojavi), bi zato Logar oslabil predvsem SDS in zmanjšal njeno možnost relativne zmage, krščanske demokrate pa bi potisnil navzdol proti odstotkom, ki so jih dosegali ob vrnitvi na parlamentarno sceno po izpadu v času predsedovanja Bajuka. Skupen seštevek desne sredine pa se ne bi kaj bistveno povečal. Logarja zato, če s samostojnim strankarskim nastopom misli resno, čaka predvsem prepričevanje volivcev, ki se za desno sredino zdaj ne opredeljujejo, če seveda želi pomeniti dodano vrednost za celoten blok in mu po naslednjih volitvah pripomoči k prevzemu oblasti. A to bo zanj izjemno težka naloga, saj mu večinski mediji takoj, ko nekoliko dvigne glavo, na čelo prilepijo etiketo Janševega satelita. Drugo zanimivo opažanje pa je, da prerekanje SDS-a in NSi-ja okrog različnih opozicijskih politik, ki jih ti stranki zastavljata, eni in drugi ne škodi, a tudi ne doprinaša. NSi je očitno že na prelomu leta zapustil tisti del njenih podpornikov, ki prisegajo na tesno vez z Janšo, kar jih je stalo nekaj odstotkov rasti, ki so jo beležili po volitvah. A očitno tudi počasi pridobivajo nove volivce, ki prihodnost desne sredine vidijo brez dolgoletnega predsednika najmočnejše stranke na tem polu. SDS pa na račun kritičnega odnosa do politike sorodne stranke prav tako ne pridobiva kaj dosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike