Anketa Dela: SDS ponovno druga, tudi NSi za mesto navzgor. Levica še vedno z ustavno večino

Uredništvo

Razporeditev sedežev v DZ na podlagi dosedanjih marčevskih anketi (orodje https://volilna-napoved.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Razporeditev sedežev v DZ na podlagi dosedanjih marčevskih anket (orodje https://volilna-napoved.si)


V marčevski anketi časopisne hiše Delo Lista Marjana Šarca (LMŠ) še vodi, vendar z manjšo prednostjo kot februarja. SDS je na drugem mestu ponovno prehitela SD. Pridobiva tudi NSi, izgubljajo pa SMC, DeSUS in Levica.

Če bi strankarsko podporo ta trenutek preslikali v državni zbor, bi stranke vladajoče koalicije zasedle zgolj še tretjino poslanskih sedežev.

A s sedeži Levice, predvsem z doprinosom LMŠ, bi levi politični pol še vedno dosegal dvotretjinsko večino, kaže novo spletno orodje,  dostopno na strani https://volilna-napoved.si.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi LMŠ volilo 19,2 % vprašanih, SDS 14,1 %, SD 13,4 %, SMC 5,9 %, NSi 5,5 %, Levico 4,9 % in DeSUS 2,9 % vprašanih.

Malenkost pod parlamentarnim pragom bi z 2,5 % podpore vseh vprašanih ostala SLS, večje število strank pa dosega med 1,8 in 1,4 % podpore (SNS, Zeleni Slovenije, Stranka AB, Lista Bojana Požarja). Druge stranke podpira še manj vprašanih, dobrih 20 % je neopredeljenih in tistih, ki ne bi šli na volitve.

Kaj kažejo trendi


Na Domovini že nekaj časa spremljamo trende podpore strankam iz ankete Dela. Vse do pojava LMŠ je večino časa vodila SDS, občasno pa so se na vrh povzpeli tudi Socialni demokrati.

Prihod Marjana Šarca je oslabil vse vodilne stranke, saj je kmalu zavzel prvo mesto, kjer zdaj vztraja, vendar z nižjo prednostjo kot v preteklih mesecih.

SDS se je ustalila med 12 in 14 odstotki vseh vprašanih, kar bi na volitvah prineslo med 18 in 22 odstotki podpore. NSi se giblje med 5 in 6 odstotki vprašanih, kar bi pomenilo 7 ali 8 poslanskih sedežev.

V zadnjih mesecih podporo opazno izgubljata DeSUS in predvsem Levica, katere volivci so z Meščevo izjavo o izvozu kot ahilovi peti Slovenije očitno doživeli nekakšno streznitev.


Sedeži v državnem zboru


Novo spletno orodje, poimenovano Volilna napoved (https://volilna-napoved.si), omogoča takojšnji grafični prikaz sedežev, ki jih ankete napovedujejo posameznim političnim strankam. Pri tem je ključno upoštevati, da gre le za trenutno pretvorbo volilne podpore v 90 mest državnega zbora, kar ne odraža nujno stanja ob dejanskih volitvah.

Vseeno orodje daje približno sliko razmerij med političnimi akterji. Naša primerjava za marec (upošteva anketi Parsifala in Dela) denimo kaže, da bi sedanja vladna koalicija, ki zaseda 51 poslanskih mest, ta trenutek dobila zgolj še 30 sedežev v državnem zboru.

A levi politični pol bi, s stranko Levica in Listo Marjana Šarca, še vedno imel dvotretjinsko večino.



Na drugi strani bi SDS in NSi na račun boljšega rezultata slednje skupaj pridobili 2 sedeža več, a še vedno premalo za preprečitev dvotretjinske večine levice.

Če preverimo še teorijo Mateja Tonina o "edini mogoči koaliciji, ki bi preprečila blokado", ta za zdaj drži. Brez Šarca ta trenutek vlade ne bi uspeli sestaviti niti levica, niti desnica. Kombinacija obeh desnih strank in leve Šarčeve bi imela 51 sedežev.    

Šarec med "571"
Nekdanji novinar in poslanec SDS Miro Petek opozarja na zanimivo podrobnost, da je bil Marjan Šarec v času svoje zaposlitve na RTV Slovenija eden izmed podpisnikov znamenite novinarske "peticije 571" proti vladi Janeza Janše:


KOMENTAR: Uredništvo
Barvanje poslanskih sedežev je privlačno, a ga je treba vzeti z rezervo
Razdeljevanje sedežev v državnem zboru na podlagi mesečnih anket je sicer enostaven in bralcem privlačen način interpretacije trenutnih strankarskih razmerij, ki se ga mediji radi poslužujejo. Nekaj iz tega sicer lahko potegnemo, a nujno je upoštevati njegove omejitve. Na podlagi anket in razporeditve poslanskih sedežev tri mesece pred volitvami sklepati o razpletu je približno tako, kot da bi mesta v smuku razdelili po prvem merjenju vmesnega časa tam nekje deset sekund po štartu. Ta sicer pove, kdo je dobro začel in je hitro na poti, a končni vrstni red bo odločala spretnost v glavnih zavojih s svojimi pastmi, ki pridejo v srednjem in spodnjem delu proge. Kar lahko vidimo, je, da bo na končen rezultat vplivalo, ali bo Šarec v predvolilnih bojih uspel obraniti sedaj namerjeno podporo, predvsem pa kako se bodo izkazale manjše stranke, ki ciljajo na prestop 4 odstotnega praga. Vsaka uvrstitev nove stranke v državni zbor namreč prerazporedi poslanske sedeže, predvsem na škodo tistih z večjo in v prid tistih z manjšo podporo. Že samo uvrstitev SLS, ki je vseskozi blizu, bi pomembno premešala karte in levici zagotovo odnesla dvotretjinsko večino. Ostati pod pragom pa pomeni izgubo pomembnih glasov, ki se ob takšnem številu manjših kandidatk lahko meri tudi v šestih, sedmih odstotkih. Slednje pa za politični blok kot celoto pomeni veliko izgubo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike