Anketa Dela: razlika med prvo trojico in zasledovalci manjša. Kateri blok več izgublja pod pragom?

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Lista Marjana Šarca (LMŠ), SDS in SD so še vedno na prvih treh mestih Delove ankete podpore političnim strankam, a ne več tako prepričljivo kot prejšnje mesece.

Vodeče tri namreč v aprilski anketi izgubljajo, vzpenjata pa se predvsem SMC in tudi NSi, a do priključka vodilni trojici jima še vedno precej manjka.

V prvih dveh aprilskih anketah, ki jih združuje spletna stran volilna-napoved.si, bi razmerje med levo-sredino in desno-sredino ostalo enako kot po prvih dveh marčevskih anketah: 60:28 v prid levim in levosredinskim strankam. 

Zaradi velike razdrobljenosti strank trenutno več odstotkov pod pragom parlamenta pušča blok desno od sredine.

Če bi bile volitve to nedeljo, bi po anketi Dela še vedno največ vprašanih, 15,1 % volilo Listo Marjana Šarca, a teh je dobre 4 % manj kot prejšnji mesec. Za SDS bi volilo 12,7 % vprašanih (marca 14,1 %), za SD pa 12 % (marca 13,4 %).

Za 2,5 odstotka boljši rezultat je zabeležila SMC z 8,4 % podporo vprašanih. NSi je že na 6 % vprašanih (marca 5,5 %), Levica ostaja na 4,9 % podpori, kakršno je dosegel tudi DeSUS.

Pri Delu so tokrat še preverjali, koliko se razlikujejo strankarske preference, če vprašanje zastavijo z odprto ali zaprto listo. Pri večini strank ni bilo sprememb, razen pri Listi Marjana Šarca, ki je pri odprtem vprašanju (anketiranci morajo sami navesti stranko, ki bi jo volili) dobila polovico nižjo podporo, bistveno več pa je bilo tudi neopredeljenih.



Po prvih dveh anketah, ki jih upošteva stran volilna-napoved.si (Parsifal, Delo), bi se aprilska parlamentarna slika glede na marčevsko zgolj minimalno spremenila. SDS in NSi bi ostala pri 21, oziroma 7 sedežih, SMC pa bi pridobila dva sedeža na račun LMŠ in SD.

Na lestvici priljubljenosti politikov vodi Borut Pahor pred Violeto Bulc, Tanjo Fajon in Milanom Brglezom. Na visokem 5. mestu je Romana Tomc, Marjan Šarec pa je zdrsnil na 6. mesto, tik pred Mateja Tonina. Ljudmilo Novak najdemo na 9. mestu in Dejana Židana na 10.

Kateri blok največ izgublja


Podpora strankam med vsemi vprašanimi, ki ne dosegajo parlamentarnega praga (Delo Stik)


Velika gneča je tik pod parlamentarnim pragom, ki znaša 4 odstotke opredeljenih volivcev. Njihov vrstni red in odstotki praviloma precej nihajo od ankete do ankete, predvsem zato, ker je za natančno ugotovitev podpore manjšim strankam vzorec premajhen.

Po Delovi anketi, ki rezultate navaja med vsemi vprašanimi in ne zgolj med opredeljenimi (kakor je na volitvah), se tik pod pragom drenjajo Stranka Alenke Bratušek, Zeleni, Davkoplačevalci se ne damo več, Piratska stranka, Združena Levica, SNS, SLS, Dobra država in ostali (desno).

Če kljub vsemu skušamo izluščiti odstotke, ki jih pod pragom ta trenutek pušča levi in desno-pomladni politični blok, ugotovimo, da gre levo od sredine v prazno trenutno okrog 5 % glasov (SAB, Združena levica, Dobra država), desno od sredine pa okrog 6,5 % glasov (Čuš in Zeleni, Davkoplačevalci se ne damo več, SLS, Združena desnica).

Preostalih strank nismo uvrstili niti na en niti na drug politični pol, ker so bodisi nekje vmes, bodisi bolj skrajno levo ali desno od njiju.

KOMENTAR: Uredništvo
Slovenska demokratska stranka
Volitve, ki so pred nami, so v marsičem unikatne na način, kot še nobene doslej. Vse to zaradi velike razdrobljenosti ponudbe, v kateri se glasovi razpršijo in je težko predvidevati, kje bodo končali na volilni dan. Zagotovo bo pod parlamentarnim pragom izgubljenih največ glasov doslej. Prav tako se zdi, da inflacija političnih strank ne bo bistveno doprinesla k višji volilni udeležbi. Skoraj bolj kot to, kdo bo zmagovalec, bo tokrat pomembno, komu izmed manjših se bo uspelo prebiti v parlament in kdo bo glasove enega ali drugega političnega bloka pustil pod parlamentarnim pragom. Razdrobljenost je približno enakomerno porazdeljena tako na levem kot desnem polu, a vse kaže, da ta trenutek še vedno največ potencialno izgublja pomladna desnica. Delno pokrivanje volilne kampanje za državni zbor in ponovljen referenedum o 2. tiru je voda na mlin Viliju Kovačiču, katerega stranka Davkoplačevalci se ne damo več, lahko odstotek ali dva odnese SDS-su, kot tudi Čuš s svojimi Zelenimi in Bojan Požar s svojo listo. Stranki NSi bo nekaj glasov odnesla Združena desnica, pa tudi SLS. Uvrstitev katere od teh v državni zbor pa bo število poslanskih mest bloka dvignilo za 3 ali morda celo 4 sedeže, kar bi lahko odneslo dvotretjinsko večino levice. Volilne ankete, točne ali ne, bodo tokrat tako pri vplivu na rezultat odigrale še pomembnejšo vlogo kot sicer, saj se bodo volivci, katerih prva izbira je katera od malih strank, tik pred zdajci odločali ali tvegati izgubo glasu ali nemara vendarle glasovati za zanesljivo opcijo. Zato lahko zgolj ena časovno natančno odmerjena anketna manipulacija katerega od osrednjih medijev odloča o preživetju ali smrti političnih strank, ki visijo na robu prepada.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30