Anketa Dela: razlika med prvo trojico in zasledovalci manjša. Kateri blok več izgublja pod pragom?

Uredništvo
8

Lista Marjana Šarca (LMŠ), SDS in SD so še vedno na prvih treh mestih Delove ankete podpore političnim strankam, a ne več tako prepričljivo kot prejšnje mesece.

Vodeče tri namreč v aprilski anketi izgubljajo, vzpenjata pa se predvsem SMC in tudi NSi, a do priključka vodilni trojici jima še vedno precej manjka.

V prvih dveh aprilskih anketah, ki jih združuje spletna stran volilna-napoved.si, bi razmerje med levo-sredino in desno-sredino ostalo enako kot po prvih dveh marčevskih anketah: 60:28 v prid levim in levosredinskim strankam. 

Zaradi velike razdrobljenosti strank trenutno več odstotkov pod pragom parlamenta pušča blok desno od sredine.

Če bi bile volitve to nedeljo, bi po anketi Dela še vedno največ vprašanih, 15,1 % volilo Listo Marjana Šarca, a teh je dobre 4 % manj kot prejšnji mesec. Za SDS bi volilo 12,7 % vprašanih (marca 14,1 %), za SD pa 12 % (marca 13,4 %).

Za 2,5 odstotka boljši rezultat je zabeležila SMC z 8,4 % podporo vprašanih. NSi je že na 6 % vprašanih (marca 5,5 %), Levica ostaja na 4,9 % podpori, kakršno je dosegel tudi DeSUS.

Pri Delu so tokrat še preverjali, koliko se razlikujejo strankarske preference, če vprašanje zastavijo z odprto ali zaprto listo. Pri večini strank ni bilo sprememb, razen pri Listi Marjana Šarca, ki je pri odprtem vprašanju (anketiranci morajo sami navesti stranko, ki bi jo volili) dobila polovico nižjo podporo, bistveno več pa je bilo tudi neopredeljenih.

Po prvih dveh anketah, ki jih upošteva stran volilna-napoved.si (Parsifal, Delo), bi se aprilska parlamentarna slika glede na marčevsko zgolj minimalno spremenila. SDS in NSi bi ostala pri 21, oziroma 7 sedežih, SMC pa bi pridobila dva sedeža na račun LMŠ in SD.

Na lestvici priljubljenosti politikov vodi Borut Pahor pred Violeto Bulc, Tanjo Fajon in Milanom Brglezom. Na visokem 5. mestu je Romana Tomc, Marjan Šarec pa je zdrsnil na 6. mesto, tik pred Mateja Tonina. Ljudmilo Novak najdemo na 9. mestu in Dejana Židana na 10.

Kateri blok največ izgublja

Podpora strankam med vsemi vprašanimi, ki ne dosegajo parlamentarnega praga (Delo Stik)

Velika gneča je tik pod parlamentarnim pragom, ki znaša 4 odstotke opredeljenih volivcev. Njihov vrstni red in odstotki praviloma precej nihajo od ankete do ankete, predvsem zato, ker je za natančno ugotovitev podpore manjšim strankam vzorec premajhen.

Po Delovi anketi, ki rezultate navaja med vsemi vprašanimi in ne zgolj med opredeljenimi (kakor je na volitvah), se tik pod pragom drenjajo Stranka Alenke Bratušek, Zeleni, Davkoplačevalci se ne damo več, Piratska stranka, Združena Levica, SNS, SLS, Dobra država in ostali (desno).

Če kljub vsemu skušamo izluščiti odstotke, ki jih pod pragom ta trenutek pušča levi in desno-pomladni politični blok, ugotovimo, da gre levo od sredine v prazno trenutno okrog 5 % glasov (SAB, Združena levica, Dobra država), desno od sredine pa okrog 6,5 % glasov (Čuš in Zeleni, Davkoplačevalci se ne damo več, SLS, Združena desnica).

Preostalih strank nismo uvrstili niti na en niti na drug politični pol, ker so bodisi nekje vmes, bodisi bolj skrajno levo ali desno od njiju.

Bodočo koalicijo lahko odloči selekcija na spodnji meji uvrstitve v DZ
Volitve, ki so pred nami, so v marsičem unikatne na način, kot še nobene doslej.

Vse to zaradi velike razdrobljenosti ponudbe, v kateri se glasovi razpršijo in je težko predvidevati, kje bodo končali na volilni dan. Zagotovo bo pod parlamentarnim pragom izgubljenih največ glasov doslej. Prav tako se zdi, da inflacija političnih strank ne bo bistveno doprinesla k višji volilni udeležbi.

Skoraj bolj kot to, kdo bo zmagovalec, bo tokrat pomembno, komu izmed manjših se bo uspelo prebiti v parlament in kdo bo glasove enega ali drugega političnega bloka pustil pod parlamentarnim pragom.

Razdrobljenost je približno enakomerno porazdeljena tako na levem kot desnem polu, a vse kaže, da ta trenutek še vedno največ potencialno izgublja pomladna desnica. Delno pokrivanje volilne kampanje za državni zbor in ponovljen referenedum o 2. tiru je voda na mlin Viliju Kovačiču, katerega stranka Davkoplačevalci se ne damo več, lahko odstotek ali dva odnese SDS-su, kot tudi Čuš s svojimi Zelenimi in Bojan Požar s svojo listo.

Stranki NSi bo nekaj glasov odnesla Združena desnica, pa tudi SLS. Uvrstitev katere od teh v državni zbor pa bo število poslanskih mest bloka dvignilo za 3 ali morda celo 4 sedeže, kar bi lahko odneslo dvotretjinsko večino levice.

Volilne ankete, točne ali ne, bodo tokrat tako pri vplivu na rezultat odigrale še pomembnejšo vlogo kot sicer, saj se bodo volivci, katerih prva izbira je katera od malih strank, tik pred zdajci odločali ali tvegati izgubo glasu ali nemara vendarle glasovati za zanesljivo opcijo.

Zato lahko zgolj ena časovno natančno odmerjena anketna manipulacija katerega od osrednjih medijev odloča o preživetju ali smrti političnih strank, ki visijo na robu prepada.

8 KOMENTARJI

  1. Vsak PAMETEN KMET ve, da mora na svojih njivah KOLOBARITI. Če imaš na eni njivi vedno ENAKO posajeno – z eno in isto rastlino, boš imel vedno slabši pridelek.
    Ravno tako je z DRŽAVO. Ko je preveč let na oblasti ena in ista STRANKARSKA opcija, se to izneveri. Na žalos je v Sloveniji LEVICA na oblasti že od leta 1945 ( približno skupaj 8 let desnice v presledkih) do 2018. Levica je v tem času v vladi skupaj 65 let – To pa je preveč. Če hočemo NAPREDOVATI, mora spet stopiti v VLADO DESNICA, da se malo osveži in zadiha s polnimi pljuči. To bi bil NAPREDEK za Slovenijo, sicer pa bo vedno bolj nazadovala.

  2. V gornji anketi je SLS dobila 1,1%. Zidanšek je sedaj pokazal, da v tej stranki nima kaj iskati. Kot predsednik bo z veliko prevaro uničil SLS.
    Namreč sedaj je Zidanšek jasno povedal, da bo na volitvah za državni zbor, na listo SLS sprejemal tudi člane stranke ZZP – Zveze za Primorsko, ki jo sestavljajo komunisti. Ta stranka se ne nikoli prebije v DZ, ker člani ZZP vedno volijo Židanovo SD. Svojo stranko ZZP imajo samo za to, da nastopajo v volilni kampanji v prid SD.

    Ali se zavedajo člani SLS koga so izvolili za predsednika. Spoznali bodo, da so na zadnjem kongresu naredili napako – Podobnik bi jih mogoče pripeljal v parlament, Zidanšek pa jih ne bo.

  3. Pozablja se na Pozara….kljucen faktor bo. Je tudi najbolj odlocen in brez dlake na jeziku kaj in kako narediti. Prava osvezitev, vsi ostali razen se SDSa so sami nakladaci…

  4. Kako spremljam sredinske medije – recimo forum Finance.si – se zdi da hočejo na vsak način držati dol predvsem Požarja. Če bi v anketah poletel preko 4% praga bi hitro do volitev lahko nabral med 10-15% glasov. Vsaj tako sklepam po številnih komentarjih in odzivih.

  5. Požar ima od naštetih po mojem najmočnejši domet izmed naštetih. Pomemben je z vidika, da bi jemal glasove Šarcu hkrati bi lahko pritegnil neopredeljene. Odvisno kakšno ekipo bo nastavil.
    Dobovšek se ne uspe in uspe pozicionirati v neko sredino, če ne naredi preboja z naslednjih tednih je z njim konec. Škoda, ker delim mnenje Domovine, da bi bile njegove politične pozicije kar korektne.
    Možno je, da se uspe preko praga zriniti Združeni desnici. Seveda potem SLS ne more notri. Ali ena ali druga.
    Bratuškova bi se znala s kakšnim anti-katoliš tvitom ali izjavo preriniti čez prag. Odvisno kako jo bodo drugi napadli za sokrivdo pri dogodkih glede NLB, anti-reform.
    Viliju Kovačiču in Zelenim ne prispevam možnosti. Piratom prav tako ne, ker so premalo sredinski in njihovo pozicijo pokriva ZL.
    Močneje lahko karte premeša samo sestava koalicije iz več manjših strank, ki bi pomenila eno močno ‘game changer’ potezo.

  6. Škoda je SLS.

    Njen predsednik Zidanšek je notoričen zbiralec funkcij, na katerih je praviloma neuspešen.

    Zidanšek je bil svoj čas goreč član Stranke slovenskih krščanskih demokratov in je po fuziji z SLS ter po hitri razdružitvi ostal v SLS.

    Zidanšek sam in pa nenačelna koalicija z rdečo Zvezo za Primorsko sta garant, da bo SLS znova ostala pred vrati državnega zbora.

    To je očitno tudi edini način, da se ga SLS znebi in začne od začetka.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime