Anketa Dela: podpora vladi stabilna, SD pridobiva na račun Levice

Uredništvo
4

Kljub nepojenjajoči protivladni ofenzivi iz vseh vetrov se je podpora Janševi desnosredinski koaliciji ustalila okoli srednje vrednosti, kaže tudi današnja anketa Dela v izvedbi agencije Mediana.

Svojo podporo ohranjajo tudi koalicijske stranke, sprememba pa se dogaja v razmerju med Socialnimi demokrati in Levico, kar lahko pripišemo izpostavljenosti SD-ja po zamenjavi na vodstvenem položaju.

Kljub temu pa je Tanjo Fajon s selitvijo na domačo politično sceno spremlja izguba javne popularnosti, priča Delov barometer priljubljenosti politikov. 

Če bi bile volitve jutri, bi SDS podprlo 18,5 % vprašanih, LMŠ 12,5 %, SD 11,7 %, Levico 6,6 %, NSi 4,3 %, SNS 2,8 %, DeSUS 2,6 %, Pirate 2,4 %, SMC 2 %, SLS 1,7 %, SAB 1,6 %, Čuša in Zelene 0,8 %, Dobro državo 0,5 % itd. Slaba petina anketirancev je neodločenih, dobra desetina pa ne bi volila nobene stranke.

Kot kaže spodnji trend podpore strankam med opredeljenimi anketiranci Delovih anket, SDS ostaja stabilna med 25 in 30 odstotki podpore opredeljenih, padanje LMŠ se je ustalilo med 15 in 20 odstotki opredeljenih, SD pa se dviguje do 15 odstotkov in preko.

Vzporedno s tem Levica izgublja podporo in je tokrat pod desetino opredeljenih, NSi je del podpore izgubil ob vstopu v vlado, sedaj pa se ta giblje med 5 in 8 odstotki, DeSUS se vrti okrog meje parlamentarnega praga, SMC in SAB pa približno izenačeni nekaj pod njim. Jelinčičevi nacionalisti so nekje vmes, SLS pa ne kaže okrevanja v smislu odskoka od svojih 2-3 odstotkov.

Ocenjevanje dela vlade kaže tradicionalno razklanost slovenskega volilnega telesa na tretjino podpornikov desnosredinske vlade, dobro tretjino nasprotnikov in ostale, ki so nekje vmes. Povprečna ocena na petstopenjski lestvici znaša 2,65.

Zanimivo sliko pa kaže Delov Barometer priljubljenosti politikov. Prva trojica: B. Pahor, T. Gantar in A. Pivec je praktično enaka na barometrih vseh medijskih hiš s tovrstno lestvico. Že na četrtem mestu pa se v Delovem barometru pojavi minister NSi Jernej Vrtovec, kateremu sledijo Simona Kustec, Matej Tonin in šele nato nov prvi obraz SD-ja, Tanja Fajon. Ta si je z zdrsom navzdol prislužila tudi Delovo oznako “padec meseca”, medtem ko je “skok meseca” doživel finančni minister Andrej Šircelj, ki je s povprečno oceno 2,68 takoj za Fajonovo. Sledi mu Marjan Šarec, Janša je še nekaj mest nižje, lestvico zaokroža Zdravko Počivalšek s povprečno oceno 2,22.

Javno mnenje bolj stabilizirano, kot bi lahko sklepali iz splošne politične, medijske in protestniške histerije
Ne glede na vse napore protivladnih sil v medijih, politiki in levičarski civilni družbi, da Janševo vlado spodnesejo kakor hitro je mogoče, podpora koalicijskim strankam, pa tudi vladi kot celoti, ostaja stabilna.

Razmerja med blokoma se ne spreminjajo: tretjina volilnega telesa je odločno proti vladi, tretjina odločno za, tretji tretjini pa se vsesplošna histerija, kateri smo priča v politiki, medijih in na protestih, verjetno zdi neumna in otročja.

Zanimivo je, da si nihče resno ne prizadeva nagovoriti te politično fluidne in pasivizirane tretjine. Res da stranke, ki to so ali še poskušajo (Dobra država, LNBP, Čuš in Zeleni, zdaj tudi SMC in delno NSi …) za takšno usmeritev ne dobivajo nikakršne medijske podpore, ki bi jim dala nekaj vetra v jadra. Bolj se zdi, da polarizacija političnega prostora, ki smo ji priča, ustreza obstoječi medijski sceni ali jo celo do precejšnje mere reflektira.

Čeprav s sloganom “drugače”, ambicije po zajetju večje širine volilnega bazena na čelu SD do sedaj ni pokazala niti političarka evropske prakse, Tanja Fajon. Nasprotno, kot smo v prvih komentarjih na Domovini pravilno predvideli, je še radikalizirala diskurz svoje stranke in zajela predvsem v levo-radikalni bazen Levice, ki se vse od konca vloge “nadkoalicijskega partnerja” Šarčeve koalicije sooča z določeno konceptualno krizo.

Takšna razmerja pa bodo, ne glede na vse, ohranjala tudi stabilnost vladne koalicije, ki jo bo kljub neprestanim na “šibkejše člene” kot sta za nekatere DeSUs in posamični poslanci SMC-ja, težko spodnesti.

Bolj se zdi, da bodo notranje diverzantske akcije za upokojensko stranko prej samodestruktivne, kot pa da bodo škodile vladi. SMC pa bo, dokler je najbolj “sporen” koalicijski člen ravno njihov predsednik, iz vlade težko odnesti. Navsezadnje pa, odkar so pomemben člen desnosredinske koalicije, jih vsaj ankete ponovno zaznavajo.

Doniraj

4 KOMENTARJI

  1. Je to ankata gospe, ki je razglasila Marjana Šarca za Luko Dončiča slovenske politike?

    Če je, potem bodite previdni pri prebiranju te ankete in komentiranju, da se ne osmešite.

  2. Vse Janezove fane opozarjam na dejstvo, da so stranke naslednikov komijev spet v prednosti; preko prsta imajo spet 2/3 poslancev.

    Je pa res, da Janez spet glavi kapitan na ladji sredi razburkanega morja. In da v tem uživa.

  3. Na lestvici posameznih politikov presenečata visoko drugo in tretje mesto dr. Tomaža Gantarja in dr. Aleksandre Pivec iz Desusa, ki preko svojega pokrajinskega odbora ljubljanske pokrajine domnevno mimo veljavnega statuta celo “odstavlja” predsednico stranke in podpredsednico vlade. Še posebej je presenetljivo drugo mesto vselej skrivnostno nezainteresirano vpletenega predsednika sveta Desusa Gantarja, ki se nenehoma spreneveda “med dvema stoloma” in mu je menda že tudi ministrsko garanje ponovno prenaporno.
    Več kot očitno se je “protijanšistična” parlamentarna in izven-parlamentarna opozicija po podpredsedniku vlade in predsedniku SMC Zdravku Počivalšku zdaj z vsemi “korenčki” in “batinamI” lotila še podpredsednice vlade in predsednice Desusa Pivčeve. Rušenje vlade se nadaljuje, zlepa ali zgrda, “milom i silom”!
    In Predsednik RS Borut Pahor ter premier Vlade RS Janez Janša vztrajno ponujata “protijanšistični” opoziciji v parlamentu ter na ulicah in trgih, da ji ni treb iskati kamna v puščavi, da bi se gromoglasno spotaknila obenj. Naj bo Pahorjeva državniška gesta v Trstu ali Bazovici, ali premierov čivk ob Srebrenici, ali sveženj medijske zakonodaje z ministrstva za kulturo, vse to razburja razbesnjeno parlamentarno in izven-parlamentarno opozicijo ter prispeva k nevzdržnemu “dialogu gluhih”, k vnaprejšnjemu izključevanju in onemogočanju kakršnega koli civiliziranega, strpnega, svobodnega in v prihodnost odgovorno usmerjenega dialoga med predstavniki in zastopniki različnih legalnih in legitimnih interesov, mnenj, stališč.
    Slovenija se spreminja v “gluho lozo”, kjer vsi vpijejo in kričijo, a nihče ni sposoben prisluhniti drugim in drugačnim!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime