Anketa Dela: Podpora Svobodi usiha, Logar osvojil še en vrh

Uredništvo

Zajem slike Youtube, arhiv SDS
POSLUŠAJ ČLANEK
Tudi prva februarska anketa – Medianina za Delo – pritrjuje trendu, nakazanem v januarskih javnomnenjskih poizvedbah: Podpora Gibanju Svobodi kopni, a jo je še vedno veliko na zalogi. Največja opozicijska stranka sicer na račun tega ne pridobiva, saj se "viški" selijo med neopredeljene. 

Razmerja med političnima poloma tako ostajajo približno enaka, temeljito pa bi jih lahko premešal šele Anže Logar, če oziroma ko bi se pridružil konkurenci z ustanovitvijo lastne politične stranke, o kateri se vse resneje govori v političnem zakulisju. A te najbrž še ne bo tako kmalu, če sploh, saj so prve naslednje volitve predvidene šele za leto 2024, ko bomo volili poslance v evropski parlament. 

Logar pa je medtem po lestvicah Večera/Dnevnika in POP TV-ja zavzel še vrh barometra priljubljenosti v Delu, in sicer z lepo prednostjo pred Danijelom Bešičem Loredanom.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi največ, 27,6 odstotka, anketirancev volilo Gibanje Svoboda. Pred dvema mesecema so v anketi Dela prepričali 34,1 % vprašanih. SDS bi jih volilo 19,8 %, na tretje mesto se je povzpela Levica s 6,2-% podporo. Sledita NSi s 5,8 % in SD s 5,4 %, kar je njen najslabši rezultat zadnjega pol leta. Parlamentarni prag bi z 3,2 % med vsemi vprašanimi dosegla še stranka Resni.ca.

Pod njim bi ostali SLS in Piratska stranka (obe po 1,8 %), Vesna (1,6 %), SNS (1,4 %) in Naša Prihodnost Ivana Galeta (1 %). Medtem ko Naše dežele Aleksandre Pivec in Konkretno Zdravka Počivalška ni izbral niti en anketiranec. Neopredeljenih je dobrih 15 %, tri odstotne točke več kot prejšnji mesec.

Trendi kažejo na izgubljanje podpore Gibanja Svoboda, stabilno podporo SDS-a in NSi-ja, porast Levice na račun SD-ja ter valovanje podpore Stevanovićeve Resnice, ki na vrhu vala med opredeljenimi presega parlamentarni prag štirih odstotkov. SLS je še vedno daleč od tega.



Delo vlade kot zelo pozitivno ocenjuje 8 % anketirancev, kot pozitivno 27 %, srednjo vrednost ji je namenila slaba tretjina vprašanih, 17,3 % jo je ocenilo negativno, 14,1 % pa zelo negativno. Povprečje je primerljivo s prejšnjim mesecem in precej nižje od meseca poprej.

Na barometru priljubljenosti politikov so pri Delu prvič do sedaj dodali Anžeta Logarja – ta se je s povprečno oceno 3,31 nemudoma uvrstil na prvo mesto. Skok meseca je iz četrtega mesta uspel ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu (v januarju 2,86, v februarju pa 3,22), tretja je Nataša Pirc Musar s povprečjem 3,20. Sledijo Robert Golob (3,05), Urška Klakočar Zupančič (2,85), Asta Vrečko, Matjaž Han, Janez Cigler Kralj in Jani Prednik.

KOMENTAR: Uredništvo
V Svobodi bodo težko zajezili padanje podpore
Dogaja se pričakovano – prav vse zadnje ankete javnega mnenja kažejo na erozijo podpore v Gibanju Svoboda. Po svoje logično in razumljivo, saj tako visoka, kot je bila po približno pol leta na oblasti, ko je SDS z referendumi še vlekel pozornost nase in hkrati enotil koalicijo, ne bo nikoli več. Čeprav opoziciji ni v čast, da se ukvarja – bolje rečeno prereka – med seboj, pa ima to, da enotno ne ruši vlade, za njen smoter tudi pozitivne posledice: Ljudje so bolj osredotočeni na to, kar počnejo Golobovi – in vse manj jim je všeč. Kot je vse manj všeč koalicijskim partnerjem, predvsem SD-ju, Golobova samopašnost in aroganca. A zaenkrat še molčijo ter stiskajo zobe na škodo lastne podpore, medtem ko servilna Levica za čuda pridobiva – za čuda navkljub temu (ali pa morda prav zato?), ker zadnje tedne izkazuje veliko nenačelnost do svojih siceršnjih stališč in nazorov. Ta poza je bila najbolj očitna pri sprenevedavem manevru uzakonitve sledenja pošiljkam, češ, da bodo njegovo ustavnost preverili na Ustavnem sodišču – kar je oksimoron sam pri sebi, saj koalicija ne more v ustavno presojo poslati lastnih zakonov. V zavetrju parlamentarnih igralcev podpora zunajparlamentarni stranki alternativcev Resni.ca javnomnenjska podpora kar ne pojenja, kljub temu, da je njihov motivacijski element – covid – izginil iz javnega diskurza. To pomeni, da je v esenci te Facebook grupacije več kot zgolj nasprotovanje cepljenju in covid ukrepom kot sprožilni element. Nikakor pa se iz odstotka ali dveh ne uspe pobrati ostalim – SLS še dobiva zaznavno podporo, medtem ko sta Pivčeva Naša dežela in Konkretno s strani volivcev praktično odpisani. Aleksandra Pivec se bo lahko še dolgo z glavo tolkla ob zid, da egocentrično ni prepoznala nuje povezovanja s Povežimo Slovenijo, ki bi ji rešilo politično kariero. Enako velja za Zdravka Počivalška, ki je v to ni uspel prepričati ali ji predstaviti dovolj mamljive ponudbe. A še posebej zanje velja, da je po toči zvoniti prepozno, eni in drugi bodo kmalu zgolj mimobežna opomba v slovenski politični zgodovini. Krepitev neopredeljenih pa nakazuje, da se še enkrat ustvarja prostor za še kakega igralca. Ambicije, da bi nagovoril volivce, ki jih levo-liberalci vedno znova pustijo razočarane, vse težje prikriva Anže Logar. Šele njegov morebiten (kar verjeten) samostojen vstop na strankarsko sceno pa bi politična razmerja v resnici resneje premešal. A Logarju se nikamor ne mudi. Volitev še ni na obzorju, volivce Svobode pa čaka še nekaj spoznanj o opciji, ki so jo izvolili. Te pa prihajajo postopoma, sčasoma.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike